Najdi forum

Mož me je pred leti varal. V ljubico se je zaljubil. Takrat se mu je čisto strgalo: alkohol, kokain, porabil celo plačo zase in za ljubico, domov hodil pozno zvečer, sama sem bila za vse, skrbela za 3 otroke in bolno mamo, hodila v službo, se borila z depresijo. Sploh ne vem, kako sem preživela. Jočem, ko se spomnim, kaj vse sem dala skozi. Takrat sem razmišljala o koncu, ker je bilo vsega preveč in se mi je zdelo, da ne zmorem več. Napisala sem pesem in jo danes našla.

Tudi ona je bila enkrat mlada,

po dolgih letih ga je imela še vedno rada,

zanj pa je bila to le navada.
Navada, kot srajca,
ki jo vržeš čez stol,
minil je dan,
on pa še ni želel domov.
Včasih so mu bile one doma odveč,
ker od življenja želel je kaj več.
Želel je svobodo, življenje, hrepenenje,
njej pa je s tem zadajal samo trpljenje.
Hrepenel je tiste pomladi
po ljubezni pretkani in mladi.
Ko jo je videl, se je nasmehnil, zažarele so mu oči.
Od poželenja neprespane noči
in kolobarje okrog oči,
je skrival za temnimi očali,
v kozarcu dragega vina
in novo dišavo sandalovina.
Niti videti ni hotel,
kaj vse doma je imel.
Bilo je nekega dne, ko ji ni več rekel,
da jo ima rad,
takrat bila je spet pomlad.
Bilo ji je dovolj trpljenja, čakanja
in večnega iskanja
izgubljene ljubezni, življenja smisla.
Preplavile so jo misli črne,
vdala se je in odšla tja,
od koder se nihče ne vrne.
Povzpela se je visoko,
zajokala je in zavpila,
nato pa poletela kot bi imela krila.
On jo je prestrašeno iskal,
zbal se je,
da bo sam z otroki ostal.
Čakal je doma z otroki,
vsak dan s kozarcem vina v roki.
Ko jo je hladna prst prekrila,
je strastna ljubezen do druge minila.
Od tistega dne je njegova edina želja bila, da bi bil več doma,
da bi ji pokazal ljubezen iskreno,
ampak sedaj mu ni bilo več vseeno.
Bilo je prepozno za jok in bolečino,
sam ostal je,
za družbo imel je le obžalovanje in dobro vino.

 

Spoštovana,

hvala za to, da ste podelila to čudovito pesem. Zelo dobro opiše vaše trpljenje. In pisanje takšnih pesmi je zdravljenje, v besedilo ste izlila svojo bolečino. Mi je žal, da ste prestajali tako mučno obdobje in upam, da ste sedaj v boljših odnosih in boljšem obdobju. Vem pa, da ko ste našla to pesem, da je ponovno zabolelo, pa četudi je že nekaj let od tega. Tudi spomin zaboli, kadar so v nas takšne globoko rane. Je pa točno ta pesem tudi opomnik tega, kaj ste preživela in kako zelo močna ste v sebi.

Vse lepo vam želim,
mag. zakonskih in družinskih študij Eva Erpič
http://www.onaonodnosi.si

 

 

E-motion, Eva Erpič s.p. I psihoterapija in svetovanje I 041/410-843

Hvala, ker si podelila svojo pesem. Tudi sama imam podobno zgodbo za sabo in tudi sama sem v nekem obdobju po prevari pisala pesmi. Spisala sem praktično celo pesniško zbirko, ki pa je zaradi tematike nisem nikoli objavila. Tudi meni se še po osmih letih (popdobno kot tebi) zgodi, da se zjočem, kadar se spomnim, kaj sem takrat dala skozi in kako me je mož izdal ter ponižal. Še vedno se občasno vrača neznosno bolečina. Ali ti spomini sploh kdaj zbledijo? Razmišljam, če bi kdaj lahko objavila svoje pesmi, ne da bi se pri tem še dodatno ponižala? Imam pomisleke razkriti vesoljni Sloveniji, da me je mož varal (še posebej, ker sva ostala skupaj), čeprav mislim, da prevarani zaradi sramu o tem prepogosto molčimo. Da je to na splošno tema, o kateri se premalo resno govori.

Kak nasvet/mnenje, kje/kako objaviti pesmi na to temo?

Pozdravljena!

Tudi jaz sem napisala več pesmi, to pa sem pred dnevi našla v računalniku in se ob spominu na tisto obdobje zjokala. Pesem sem takrat poslala možu, da bi me slišal in začutil, pa mislim, da je ni dojel, kaj mu želim povedati. So pa tudi moje pesmi preveč osebno izpovedne, da bi se z njimi izpostavljala. Tukaj sem jo objavila zaradi anonimnosti, drugače je ne bi.

Mogoče bi ti lahko objavila pesmi pod psevdonimom v samozaložbi. Jaz jih zagotovo ne bom izpostavljala, ker je bilo pisanje takrat zame terapija in sem pisala zase. Mislim pa, da taka tematika zanima le tiste, ki so to dali skozi.

New Report

Close