Ko mi je bilo res hudo
Mož me je pred leti varal. V ljubico se je zaljubil. Takrat se mu je čisto strgalo: alkohol, kokain, porabil celo plačo zase in za ljubico, domov hodil pozno zvečer, sama sem bila za vse, skrbela za 3 otroke in bolno mamo, hodila v službo, se borila z depresijo. Sploh ne vem, kako sem preživela. Jočem, ko se spomnim, kaj vse sem dala skozi. Takrat sem razmišljala o koncu, ker je bilo vsega preveč in se mi je zdelo, da ne zmorem več. Napisala sem pesem in jo danes našla.
Tudi ona je bila enkrat mlada,
Spoštovana,
hvala za to, da ste podelila to čudovito pesem. Zelo dobro opiše vaše trpljenje. In pisanje takšnih pesmi je zdravljenje, v besedilo ste izlila svojo bolečino. Mi je žal, da ste prestajali tako mučno obdobje in upam, da ste sedaj v boljših odnosih in boljšem obdobju. Vem pa, da ko ste našla to pesem, da je ponovno zabolelo, pa četudi je že nekaj let od tega. Tudi spomin zaboli, kadar so v nas takšne globoko rane. Je pa točno ta pesem tudi opomnik tega, kaj ste preživela in kako zelo močna ste v sebi.
Vse lepo vam želim,
mag. zakonskih in družinskih študij Eva Erpič
http://www.onaonodnosi.si
Hvala, ker si podelila svojo pesem. Tudi sama imam podobno zgodbo za sabo in tudi sama sem v nekem obdobju po prevari pisala pesmi. Spisala sem praktično celo pesniško zbirko, ki pa je zaradi tematike nisem nikoli objavila. Tudi meni se še po osmih letih (popdobno kot tebi) zgodi, da se zjočem, kadar se spomnim, kaj sem takrat dala skozi in kako me je mož izdal ter ponižal. Še vedno se občasno vrača neznosno bolečina. Ali ti spomini sploh kdaj zbledijo? Razmišljam, če bi kdaj lahko objavila svoje pesmi, ne da bi se pri tem še dodatno ponižala? Imam pomisleke razkriti vesoljni Sloveniji, da me je mož varal (še posebej, ker sva ostala skupaj), čeprav mislim, da prevarani zaradi sramu o tem prepogosto molčimo. Da je to na splošno tema, o kateri se premalo resno govori.
Kak nasvet/mnenje, kje/kako objaviti pesmi na to temo?
Pozdravljena!
Tudi jaz sem napisala več pesmi, to pa sem pred dnevi našla v računalniku in se ob spominu na tisto obdobje zjokala. Pesem sem takrat poslala možu, da bi me slišal in začutil, pa mislim, da je ni dojel, kaj mu želim povedati. So pa tudi moje pesmi preveč osebno izpovedne, da bi se z njimi izpostavljala. Tukaj sem jo objavila zaradi anonimnosti, drugače je ne bi.
Mogoče bi ti lahko objavila pesmi pod psevdonimom v samozaložbi. Jaz jih zagotovo ne bom izpostavljala, ker je bilo pisanje takrat zame terapija in sem pisala zase. Mislim pa, da taka tematika zanima le tiste, ki so to dali skozi.