Nova raziskava kaže, da družabna omrežja ne spreminjajo le načina komuniciranja med ljudmi, temveč so plodna tla za izkrivljeno dojemanje resničnosti, zlasti pri ranljivejših uporabnikih, poroča Study Finds.
Študija s pomenljivim naslovom “Tvitam, torej sem” (ang. I tweet, therefore I am) razkriva zaskrbljujoče povezave: duševne motnje, ki so najmočneje povezane s pretirano uporabo družabnih omrežij, imajo skupno značilnost – prisotnost zablod oziroma utvar. Take so denimo narcisoidnost (občutek lastne večvrednosti), telesna dismorfija (negativno zaznavanje lastne podobe), anoreksija (kljub izrazito nizki telesni teži se oseba počuti debela) in erotomanija (zabloda, da je znana oseba skrivaj zaljubljena v nas).
Kako družabna omrežja ustvarjajo idealne pogoje za nastanek lažnih prepričanj?
Družabna omrežja so popolnoma preoblikovala interakcijo med ljudmi. Uporabniki v digitalnem prostoru pogosto delujejo kot “raztelešene” različice samih sebe. Čeprav se to morda zdi le del tehnološkega napredka, sta raziskovalca Nancy Yang in profesor Bernard Crespi s kanadske univerze Simon Fraser v tem prepoznala zaskrbljujoč vzorec.
Njuna analiza je pokazala, da posamezniki s psihološkimi motnjami, ki so povezane s popačenim dojemanjem svoje podobe, pogosteje uporabljajo družbena omrežja. Poimenovala sta ga ‘model ojačanja zablod prek družbenih omrežij’ (ang. Delusion Amplification by Social Media). Platforme, kot so Instagram, TikTok in Facebook, po njunem mnenju ustvarjajo popolne pogoje za razvoj neresničnih prepričanj o samem sebi.
To je posledica tega, da nas v vsakdanjem življenju med interakcijo z ljudmi povratne informacije drugih ‘prizemljijo’. Na spletu pa lahko vsakdo postane, kar koli si zamisli. S filtri urejamo slike, izbiramo najboljše kadre in gradimo idealizirano podobo sebe. Če se naveličamo svoje spletne identitete, jo lahko preprosto izbrišemo in začnemo znova – brez posledic.
Vir potrditve izkrivljene podobe
Tako družabna omrežja za ljudi z narcistično osebnostno motnjo predstavljajo neprekinjen vir potrditve njihovega prenapihnjenega jaza. Število sledilcev, všečkov in ogledov postane merilo vrednosti, ki hrani narcistične vzgibe. Instagram in podobne platforme omogočajo stalno samopromocijo z natančno izdelano vizualno podobo.
Posamezniki s telesno dismorfično motnjo na družabnih omrežjih najdejo zrcalo, ki jim kaže izkrivljeno podobo njihovega telesa. Medtem ko v resničnem življenju reakcije drugih ljudi lahko pomagajo pod vprašaj postaviti njihovo izkrivljeno podobo, jim splet omogoča, da se fokusirajo le na svoje domnevne napake in iščejo potrditev te napačne samopodobe.
Podobne vzorce so raziskovalci odkrili tudi pri motnjah hranjenja. Vizualna narava platform še dodatno krepi nerealne telesne ideale in spodbuja primerjanje, kar pri občutljivih posameznikih poslabšuje nezadovoljstvo z lastnim telesom.
Zanimivo pa je, da obstaja ena skupina, ki družabna omrežja uporablja manj: osebe z motnjami avtističnega spektra. Ti na spletu ne iščejo toliko družbenih interakcij, temveč spremljajo platforme, kot je denimo YouTube, kjer lahko sledijo svojim specifičnim interesom.
Pogoji, v katerih se zablode lažje razvijejo in vzdržujejo
V medosebnih interakcijah ljudje od drugih dobimo ključen odziv o sebi in realnosti. Izraz na obrazu, ton glasu, govorica telesa, reakcije ljudi – vse to nam pomaga ohranjati stik z realnostjo. Na spletu teh signalov ni, in tako se posamezniki, nagnjeni k zablodam, vse bolj pogrezajo v svojo subjektivno realnost, saj uporabniki s popačeno podobo o sebi na spletu iščejo potrditev te podobe, algoritmi jim predvajajo vsebino, ki potrjujejo te poglede, in tako vse bolj poglabljajo svoje zablode.
“Družabna omrežja ustvarjajo pogoje, v katerih se lahko zablode lažje razvijejo in vzdržujejo – zaradi okolja, ki spodbuja vzroke za motnje, in odsotnosti učinkovitega preverjanja resničnosti, ki se sicer dogaja v neposrednem stiku z drugimi ljudmi,” opozarja profesor Crespi.
Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da družabna omrežja izkoriščajo našo sposobnost domišljije in ugibanja, kaj si mislijo drugi. Ustvarjanje viralnega TikTok videa zahteva, da znamo napovedati odziv nevidnega občinstva, ustvariti vtis stika z očmi in se uglasiti z neobstoječim sogovornikom – kar je zelo podobno miselnim vzorcem pri paranoidnih ali shizotipskih motnjah.
“Družabna omrežja sama po sebi niso škodljiva,” še pravita raziskovalca, “a kombinacija virtualnih svetov in osamljenosti v resničnem življenju ustvarja pogoje, v katerih se lahko neresnične predstave o sebi nemoteno razvijajo.“
Družabna omrežja so lahko prostor povezovanja, a za najbolj ranljive lahko pomenijo past, iz katere je težko uiti. Uporabniki s specifičnimi psihološkimi nagnjenji se zatekajo na platforme, ki jim nato še dodatno poglabljajo težave. Tako se vzpostavi začarani krog – duševna stiska vodi v večjo rabo družbenih omrežij, kar posledično stanje še poslabša.
Vira:
- Study Finds: Social media ‘becoming breeding ground’ for delusions. Dostopno na: Social media ‘becoming breeding ground’ for delusions. Zadnji dostop: April 2025
- Yang N, Crespi B. I tweet, therefore I am: a systematic review on social media use and disorders of the social brain. BMC Psychiatry. 2025 Feb 3;25(1):95. doi: 10.1186/s12888-025-06528-6. PMID: 39901112; PMCID: PMC11792667.
