Duševno zdravje ni le odsotnost duševnih bolezni in motenj, temveč stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje umske in čustvene sposobnosti ter izpolnjuje svojo vlogo v poklicnem, družbenem in zasebnem življenju. Kako v vrtiljaku hitrega tempa sodobnega življenja najti ravnotežje med sprostitvijo, zasebnim življenjem in delom?
Preveč dela negativno vpliva na duševno zdravje
Po podatkih raziskave Women @ Work podjetja Deloitte, v kateri je sodelovalo 5.000 žensk iz 10 držav, je v preteklem letu izgorelo 23 odstotkov vprašanih žensk, polovica pa jih poroča o povečanem stresu in skrbi za lastno duševno zdravje. Ugotovljeno je bilo tudi, da dolgi delavniki negativno vplivajo na psihološko dobrobit – ženske, ki redno delajo nadure, so svoje duševno zdravje ocenile slabše kot tiste, ki delo običajno zaključijo v rednem delovnem času.
Da urgentno psihiatrično obravnavo išče vedno več bolnikov v psihični stiski z anksiozno-depresivno simptomatiko zaradi povečanih delovnih obremenitev in nesoglasij na delovnih mestih, sta že opozarjala psihiatra doc. dr. Jurij Bon, dr. med. in doc. dr. Anja Plemenitaš Ilješ, dr. med. Kaj so vzroki za poslabšanje na delovnih mestih in kako je izgorelost postala družbeno sprejemljivejša kot depresija, preberite v članku Depresija še posebno ogroža te generacije – ste med njimi?
Simptomi depresije pogostejši pri ženskah
Statistike kažejo, da ženske pogosteje kot moški doživljajo simptome depresije. Četrtina žensk vsaj enkrat v življenju trpi za depresijo, pri čemer se le-ta v rodni dobi pojavlja dvakrat pogosteje kot pri moških. Poleg tega je pri ženskah opaziti več atipičnih oblik depresije, kar otežuje njeno prepoznavo in pravočasno zdravljenje.
Dovzetnost za depresijo je pri ženskah višja v določenih življenjskih obdobjih, kot so mladostništvo, predmenstruacijsko obdobje, nosečnost, obdobje po spontanem splavu ali umetni prekinitvi nosečnosti, menopavza in obdobja zdravljenja s hormonskimi zdravili.
Kaj kaže anketa naših bralk?
Na Facebooku smo izvedli anketo, v kateri smo vprašali ženske, kako skrbijo za svoje duševno zdravje. Rezultati so razkrili nekaj zaskrbljujočih trendov:
- 88 odstotkov žensk je pogosto preobremenjenih in pod stresom.
- 63 odstotkov se počuti osamljenih, kljub temu da so obdane z ljudmi.
- 43 odstotkov čuti pritisk, da morajo biti popolne, 57 odstotkov pa meni, da popolnost ne obstaja.
- 71 odstotkov jih meni, da družbena omrežja ne vplivajo na njih, na 29 odstotkov pa vplivajo močno.
- Polovica vprašanih je že poiskala pomoč zaradi duševnih težav. Med tistimi, ki pomoči niso poiskali, jih je 57 odstotkov kot razlog navedlo previsoke stroške, 43 odstotkov pa stigmo.
- Ko govorijo o svojih občutkih ali duševnih težavah, kar 86 odstotkov žensk obremenjuje občutek, da jih nihče ne posluša, 14 odstotkov pa celo meni, da so obsojane.
- Večina vprašanih (67 odstotkov) si zelo redko vzame čas zase.
- 86 odstotkov se zaveda, da sta duševno in telesno zdravje povezana.
- 88 odstotkov bi si za boljše počutje želelo več časa zase.
- 63 odstotkov je za izboljšanje počutja preizkusilo različne sprostitvene tehnike.
Mateja Debeljak, univ. dipl. soc. delavka, zakonska in družinska terapevtka, piše: “Bolj ali manj se pritožujemo, da si drugi ne vzamejo časa za nas, pri tem pa se ne vprašamo, koliko časa si mi vzamemo zase. Pri svojem terapevtskem delu zelo pogosto prepoznavam težavo, ki se imenuje: vzeti si čas zase. Kar je v bistvu paradoksalno. Živimo v času, kjer je samozadostnost na višku. Za kvalitetno preživljanje časa ne potrebujemo drugih ljudi. Skoraj z vsakim dnem smo bolj samozadostni. Najrazličnejše aplikacije, umetne inteligence in vedno bolj pametni pripomočki rastejo kot gobe po dežju. Ni potrebno biti več v stiku z drugimi, ni potrebno biti več močan, pameten … če želimo udobno živeti. In človek bi logično sklepal, da bomo z vsemi iznajdbami za olajšanje življenje, imeli več časa zase. Pa ni tako.” Kaj pravzaprav pomeni čas zase, preberite več v članku Čas zase – izguba ali dobitek.
Potrebujemo več pogovora in podpore
Podatki kažejo, da ženske duševno zdravje pogosto postavljamo na stranski tir. Stigma, finančne ovire in pomanjkanje posluha družbe so dejavniki, ki ženske odvračajo od iskanja pomoči. Kljub temu pa večina vprašanih priznava, da bi si želele več časa zase in boljše strategije obvladovanja stresa.
Skrb za duševno zdravje bi morala postati prioriteta tako posameznikov kot družbe. Pomembno je, da o tem odkrito govorimo, podpiramo drug drugega in ustvarjamo okolje, v katerem bo iskanje pomoči normalizirano in dostopno vsem.
Viri:
- NIJZ: O duševnem zdravju. Dostopno na: O duševnem zdravju. Zadnji dostop: Marec 2025
- OMRA: Depresija pri ženskah. Dostopno na: Depresija pri ženskah. Zadnji dostop: Marec 2025
- OMRA: Posebnosti depresije pri ženskah. Dostopno na: Posebnosti depresije pri ženskah. Zadnji dostop: Marec 2025
- Deloitte: How can organizations work better for working women? Dostopno na: How can organizations work better for working women? Zadnji dostop: Marec 2025