Ženo sem razkrinkal da me je varala. Sicer sem zadnji dve leti slutil da je nekaj hudo narobe, ampak da me vara, mi ni prišlo na misel. Vedno sem hotel normalizirati odnos, pa se ni dalo, vedno sva se samo sporekla. Imava družino z dvema najstnikoma. Po razkritju celo noč ni spala in je jokala in se opravičevala da je že pol leta kar je konec veze. Meni se je takrat zdelo kot da mi je padel kamen od srca, končno sem spoznal, kaj je vzrok težavam. Rekla mi je naj razmislim kako naprej, da naj se sam odločim. Po treh dneh premišljevanja v samoti, želel sem mir, sem se odločil da poskusiva še enkrat. Potem je sledilo cca 10dni, kot da sva na frišno  zaljubljena, vse je bilo OK, mislila sva da bova hitro rešila nastali problem, pozabila na vse in zaživela na novo.

Pa sva se zmotila. Meni so se začele dogajati čudne reči. En dan sem bil OK, naslednji dan brez volje, potrt, tesnoben. Razmišljal sem samo ali je vse res kar mi je povedala, celo preverjal sem jo, kje hodi… Ni mi dala miru misel, ali je res končala zvezo. Želel sem vedeti podrobnosti, vse mi je povedala, kar sem želel, ampak dvom je ostajal. Ti mešani in zmedeni občutki so se ponavljali v krogu, s tem sem jo obremenjeval, rekla mi je a ni še konec, pozabi na vse. Če bi še raje to storil, ne morem, ponoči ne spim, razmišljam. Želel bi, da mi pomaga premagati te občutke. Potreboval sem samo njeno majhno pozornost, ki sem jo dobil veliko. Nekako pa ji ne gre od rok ba bi se pokesala, da bi pokazala in rekla da ji je žal, v njenih očeh ne vidim žalosti, obupa ali bolečine, kar me bega. Ko sva oba OK, se imava izredno lepo, eden drugega spodbujava s sporočilci, darilci itd. Pa pride spet tesnobni dan, ko vse podre. Predlagal sem tudi terapevta, strokovno pomoč, pa ne želi nič slišati o tem.

Koliko časa bo tako, kako naj se rešim črnih misli, ki spodkopavajo najin odnos in reševanje težav. Ali je sploh smiselno nadaljevati se včasih sprašujem?

Spoštovani,

iskreno mi je žal za vašo izkušnjo. Zagotovo je taka “novica” neprijetna, četudi vam je najprej odleglo. Odleglo vam je, ker ste končno spoznal, kaj je vzrok vaših težav, kot ste se izrazil. Vseeno pa nas taka informacija spodreže, saj izgubimo kompas, kaj je res in kaj ni. Čemu zaupati in kaj je (bila) laž. Vse, kar smo mislili o človeku oz. svojemu partnerju, moramo razumeti na novo.

Začela sta zares dobro, ker so pomembni prvi koraki, da se prekine stike s tretjo osebo, da se opraviči, potem pa moramo razumeti zakaj je do prevare sploh prišlo. Kaj je tisto v vajinem odnosu, kar je omogočilo prevaro?  Doživeti morata nekaj novega, si dovoliti, da vaju ta izkušnja nauči nekaj. Samo tako se bosta premaknila stran od strahu in sumničavosti. Dokler se ne začutita v nekem novem, notranjem, čustvenem doživetju, je strah, da se stvari ponovijo čisto upravičen. Zaradi tega tudi vi ne morete biti povsem miren v sebi, ne glede na to, kako si to želite in posledično doživljate nihanja v razpoloženju.

Jaz bi zagotovo priporočala terapevta, saj bosta samo tako lahko spremenila to težko izkušnjo v nekaj pozitivnega na dolgi rok.
Kaj vašo ženo ovira, da bi obiskala terapevta? Je to mogoče sram? Prav ta občutek sramu, ji bo pomagal narediti spremembo.
Kaj mislite, koliko časa bo trajala ta ponovna zaljubljenost in kaj bosta naredila, ko bo ponovno minila?
Je pa tudi nevarnost, da bo zamera, ki nastane ob prevari, ostala skrita v vas in nehote razjedala odnos. Vam bo naslednjič zaupala, ko se ji bo dogajalo kaj podobnega? In ne zanemarite dejstva, da ste tokrat vi razkril prevaro, da vam je ni priznala sama.

Odpira se še nekaj drugih vprašanj in dilem, vendar je na vama kako bosta reševala odnos. Vas pa podpiram, da ste zahteven v tem, da ne verjamete v iluzijo. Seveda bi bilo najlepše vse samo pozabiti, ampak življenje vama nudi priložnost, da krizo uporabita za gradnjo nečesa lepšega in trajnejšega. Uporabita jo!

Srečno in lepe praznike želim,
mag. zakonskih in družinskih študij Eva Erpič
http://www.evaerpic.si