20-letna študija izpodbija vse, kar smo mislili, da vemo o sladkorju

Na mizi kava in sladke dobrote - belgijski vafli
Foto: Profimedia

Švedski raziskovalci, ki so dvajset let spremljali skoraj 70.000 ljudi, so odkrili nekaj nepričakovanih povezav med sladkorjem in zdravjem, ki izpodbijajo prepričanje, da je sladkor vedno slab.

Medtem ko številne smernice priporočajo, da se vnos dodanega sladkorja omeji na manj kot 10 odstotkov dnevno zaužitih kalorij, ta študija kaže, da povezava med sladkorjem in zdravjem srca ni tako preprosta kot ‘manj je vedno bolje’, poroča StudyFinds. Raziskovalci z Univerze v Lundu so namreč ugotovili, da so imeli udeleženci, ki so med 5 in 7,5 odstotkov dnevnih kalorij pridobili iz dodanega sladkorja, na splošno manjše tveganje za različne bolezni srca in ožilja, vključno z ishemično možgansko kapjo, srčnim infarktom, odpovedjo srca in atrijsko fibrilacijo, kot tisti, ki so iz dodatnega sladkorja pridobili manj kot pet odstotkov dnevno zaužitih kalorij.

Najbolj problematične – sladkane pijače

Najbolj presenetljiva ugotovitev študije je bila, kako različni viri dodanega sladkorja vplivajo na zdravje srca. Kot posebej problematične so se izkazale pijače, sladkane s sladkorjem, katerih večje uživanje je povezano z večjim tveganjem za več resnih bolezni. Osebe, ki so na teden popile več kot osem porcij sladkanih pijač, so imele 19 odstotkov večje tveganje za ishemično možgansko kap, 18 odstotkov večje tveganje za srčno popuščanje, 11 odstotkov večje tveganje za atrijsko fibrilacijo, ter 31 odstotkov večje tveganje za anevrizmo trebušne aorte (kadar žilna stena oslabi in se izboči, takšna stena je šibka in lahko poči.), kot osebe, ki spijejo največ eno sladkano pijačo na teden.

Nepričakovani preobrat

Nepričakovano pa se je izkazalo, da je bilo manjše uživanje dobrot, kot so pecivo, sladoled in čokolada, povezano z večjim srčno-žilnim tveganjem za vsa preučevana stanja. To navidezno protislovno ugotovitev morda pojasnjuje edinstvena švedska kultura ‘fika’ – vsakodnevni družabni običaj, ko Švedi s prijatelji in sodelavci popijejo kavo in zaužijejo pecivo. Nekateri raziskovalci domnevajo, da je zmerno uživanje sladic v tem kontekstu lahko pokazatelj socialne povezanosti in splošnega dobrega počutja in ne le prehranski dejavnik.

Tekoči sladkorji manj nasitijo

“Tekoči sladkorji, kakršni so v sladkanih pijačah, običajno manj nasitijo kot sladkor v trdni obliki. To lahko vodi v prekomerno uživanje,” je v izjavi zapisala ena od avtoric študije Suzanne Janzi, doktorska kandidatka na Univerzi Lund. Dodaja, da je pomemben tudi kontekst uživanja sladkorja: “Sladke dobrote pogosto uživamo v družabnem okolju ali ob posebnih priložnostih, medtem ko sladkane pijače morda uživamo bolj redno.

Znanost za novimi ugotovitvami o sladkorju

V študiji, objavljeni v reviji Frontiers in Public Health, je bilo med letoma 1997 in 2019 spremljanih 69.705 odraslih Švedov (47,2 odstotka žensk), starih od 45 do 83 let. Udeleženci so leta 1997 in 2009 izpolnili izčrpne prehranske vprašalnike, da so raziskovalci dobili vpogled o tem, kako so se skozi čas spremenili njihovi vzorci uživanja sladkorja. Ekipa je nato to analizirala povezavo med sladkorjem in sedem različnimi srčno-žilnimi boleznimi.

Pri vplivu sladkorja na zdravje srca je imela pomembno vlogo telesna teža: Pri ljudeh z indeksom telesne mase (ITM) nad 25 (prekomerna telesna teža) je bilo večje uživanje sladkorja povezano z večjim tveganjem za anevrizmo trebušne aorte in ishemično možgansko kap. Pri osebah z indeksom telesne mase med 18,5 in 25 (normalna telesna teža) pa je bil večji vnos sladkorja povezan predvsem s povečanim tveganjem za srčno popuščanje.

Sladko-grenka resnica

Ta študija je dragocena zaradi obsega in podrobnosti, kakršnih doslej še ni bilo. Čeprav so se prejšnje raziskave pogosto osredotočale le na pijače, sladkane s sladkorjem, ali pa so vse dodane sladkorje obravnavale kot enakovredne, ta študija kaže, da je povezava med sladkorjem in zdravjem srca veliko bolj raznolika. Raziskovalci so lahko spremljali zdravstvene rezultate udeležencev prek obsežnih nacionalnih zdravstvenih registrov na Švedskem, ki zagotavljajo zelo zanesljive podatke o diagnozah bolezni.

Kljub temu avtorji študije opozarjajo, da se rezultatov morda ne da posplošiti na vse, saj so se v tej raziskavi osredotočili le na švedske posameznike.

“Naše ugotovitve temeljijo na švedski populaciji, katere prehranjevalne navade in dejavniki življenjskega sloga se lahko razlikujejo od tistih v drugih populacijah,” poudarja Janzijeva. “V tem kontekstu je še posebej pomemben družbeni običaj ‘fika’, ki je globoko zakoreninjen v švedski kulturi. Teh rezultatov morda ne bo mogoče neposredno prenesti na druge populacije z drugačno kulturo prehranjevanja.

Avtor
Piše

N. K.

Več novic

New Report

Close