Alkoholik
Sem alkoholik in rabim zdravljenje, vendar ne morem oditi v ustanovo zaradi službe, trpi pa družina. Ne zaradi nasilja, ampak zaradi mojega alkoholizma nasploh. Pijem preveč in tega se zavedam, vendar me je nekako sram iti k zdravniku, ki me ima za treznega in odgovornega. Kar sem res, vendar le čez teden, čez vikend pa pijan. Sam sebi lažem, izgubljam pa družino ;predvsem hčerko, ženo in tudi samega sebe. Biti pijan je udobje, biti trezen je vsakdan, odgovornost in biti možakar na mestu. Kar naj bi bil, ampak nisem. Hčerka to vidi in ve, to vidim iz njenih oči. Prosim za pomoč.
Pozdravljeni gospod.
Naredili ste zelo pomemben korak: zaprosili ste za pomoč. Imam izkušnje dela z ljudmi, ki so zasvojeni z alkoholom, lahko me pokličete na tel.št. 031 347 313, da se dogovoriva za osebno srečanje. Izvajam terapije za ljudi, ki imajo težave z zasvojenostjo.
Vse dobro.
Mateja Debeljak
Seveda razumem gospod. Potem pa predlagam, da poiščete nevladne organizacije, ki izvajajo brezplačne programe v okolici vašega bivališča. Če boste pogledali na splet, boste našli vse opcije. Anonimni alkoholiki imajo sigurno skupino nekje v bližini vas, pa še kakšno društvo. Samo ne obupat pri iskanju pomoči.
Srečno!
Mateja Debeljak
Že delam na tem, povezal sem se tudi v skupino preko spleta. Naj povem, da je moje pitje nekoliko nenavadno; lahko abstiniram tudi dva ali tri tedne, potem pa pride obdobje, ko pijem po tri, štiri ali tudi pet dni skupaj, od jutra do večera, skrivam pijačo ali iščem, če je kje pri hiši še kaj za popiti. Posledično pomeni to tudi, da včasih tudi ne grem v službo (vzamem dopust ali bolniško s kakšnimi izgovorom)… Nato sledi par dni ‘zdravljenja’ posledic pitja, potem pa lahko tudi teden ali dva abstinence, vendar se že leta ponavlja isti vzorec…. 😟Skratka, ko enkrat začnem, se le težko ustavim pri eni ali dveh pivah; včasih mi sicer uspe, največkrat pa ne. Zato mislim, da je to moj početje postalo že zaskrbljujoče, pretirano in obremenjujoče za svojce, in da je edini način, da čisto neham.
Pozdravljeni,
zelo pravilno razmišljate glede popolne abstinence in vsekakor niste edini, ki ima tak vzorec pitja alkohola. Iz mojih terapevtskih izkušenj je najbolj učinkovito, če zdravljenje oz. urejanje vključuje tako individualno kot skupinsko obravnavo in če se lahko v obravnavo vključijo tudi svojci. Je pa to dolgotrajen proces – več letni. Ker je potrebno zgraditi in utrditi nove nevronske povezave za marsikaj, od odzivanja v stresnih situacijah, ravnanja s čustvi, odnosa s seboj, z drugimi,… Se pa res splača, tako kot sami ugotavljate, da ste s svojim zasvoljivim vedenjem ogrozili marsikaj.
Držim pesti za vas.