Študija, objavljena konec oktobra1, je pokazala, da moški, ki se močno držijo tradicionalnih moških ideologij, za katere so značilna zatiranje čustev in občutek neodvisnosti, imajo več kot dvakrat večjo verjetnost, da bodo poskusili narediti samomor.
Kakšna prepričanja in vrednote so ogrožajoče za moške
Stopnja samomorov med moškimi je v svetu dva do štirikrat večja kot pri ženskah. Moški v Sloveniji so samomor storili celo 4,6-krat pogosteje kot ženske. V Sloveniji je leta 2023 naredilo samomor 388 ljudi, od tega 325 moških in 63 žensk.
Raziskava je pokazala, da niso vsi moški enako ogroženi, pač pa so moški nagnjeni k tradicionalno moškim vlogam, ogroženi dvakrat bolj. Vrednote, ki izvirajo iz močno patriarhalnega družbenega okvira in predpisujejo lastnosti, ki jih moški morajo imeti in določajo okvirje, kako naj se obnašajo, predstavljajo večje tveganje za duševno zdravje moških. Med te vrednote sodijo neodvisnost, obvladovanje čustev in zanikanje lastne ranljivosti. Te vrednote so poimenovali kot ‘tradicionalne moške ideologije‘.
Projekt raziskovalne skupine z Oddelka za psihologijo na Univerzi v Zürichu je v tokratni raziskavi prepoznal družbenokulturne dejavnike, ki znatno povečajo tveganje za samomor med moškimi. Na to je že nakazala predhodna 20-letna raziskava v ZDA, ki je vključevala okoli 10.000 mladih moških. Pokazala je, da bodo moški, ki se močno identificirajo s tradicionalnimi moškimi vlogami, v obdobju 20 let z večjo verjetnostjo naredili samomor.
Kako tradicionalno moške ideologije ogrožajo moško duševno zdravje
“V študiji smo želeli podrobneje preučiti, kateri vidiki teh ideologij igrajo vlogo pri tveganju samomora,” pojasnjuje Andreas Walther, vodja raziskovalne skupine.
Da bi to naredili, so k sodelovanju povabili skoraj 500 moških iz nemško govorečih držav Evrope. Udeleženci so izpolnili vrsto vprašalnikov, ki so med drugim ocenjevali simptome depresije, skladnost s tradicionalnimi moškimi ideologijami ter samomorilne misli in vedenje.
Pokazalo se je, da je 13 odstotkov udeležencev že poskušalo narediti samomor, 25 odstotkov jih je poročalo, da so imeli diagnozo depresije, 20 odstotkov jih je že bilo vključeno v psihoterapevtsko pomoč. Po mnenju prvega avtorja študije, Lukasa Eggenbergerja, ti visoki deleži morda niso reprezentativni, saj so se po njegovem mnenju na poziv lahko pogosteje odzvali takšni, ki že imajo težave z duševnim zdravjem. Vendar to ni vplivalo na vrednotenje podatkov glede na sociokulturne dejavnike.
“Analiza raziskave je pokazala, da je mogoče razlikovati med tremi skupinami,” pojasnjuje Eggenberger.
V prvi skupini, ki je predstavljala približno 60 odstotkov udeležencev, ni bilo pretirane povezanosti s t. i. tradicionalnimi moškimi ideologijami (neodvisnost, neranljivost, čustvena zaprtost). Raziskovalci so to skupino opisali kot egalitariste.
Drugo skupino, ki je predstavljala približno 15 odstotkov, so poimenovali igralci. Sestavljali so jo moški z močno podobo moškosti, ki se je kazala predvsem v patriarhalnem odnosu. Za te moške je bilo pomembno tudi, da imajo veliko spolnih partnerk in da jih družba dojema kot heteroseksualce.
Tretja skupina, ki so jo raziskovalci poimenovali stoiki, je vključevala približno 25 odstotkov moških. Njeni predstavniki so bili močno povezani s tradicionalnimi moškimi normami. Ne toliko glede statusa in spolnega uspeha kot v skupini igralci, temveč glede dejavnikov, kot so nadzor nad čustvi, neodvisnost, ne kazanje ranljivost in nagnjenost k tveganjem, na primer hitra vožnja ali ukvarjanje z ekstremnimi športi.
Ocena vprašalnikov glede tveganja samomora je pokazala, da so bili stoiki več kot dvakrat bolj izpostavljeni tveganju poskusov samomora v primerjavi z egalitarci. Nasprotno pa se tveganje za igralce ni bistveno povečalo.
vir: študija
“Zlasti v stresnih situacijah ali krizi duševnega zdravja odnos stoikov predstavlja zelo tvegano kombinacijo,” pravi Eggenberger. Takšni moški se vrtijo v krogu razmišljanja “ne morem pokazati svojih čustev in težave moram rešiti sam”. “Skupaj z visoko pripravljenostjo na tveganje, ki je značilno za stoike, lahko to povzroči nekakšen pogled tunela (op. zožen pogled) in vodi v samomor, ki se včasih zdi edini možni izhod.”
Študija tudi kaže, da tradicionalni odnosi nikakor niso rezervirani samo za starejšo generacijo, ravno nasprotno: skupina stoikov je bila precej mlajša od drugih skupin.
Preventiva je v boljšem prepoznavanju depresije
Na podlagi ugotovitev raziskave študijska skupina priporoča razvoj intervencij, ki bi bile posebej prilagojene moškim s tradicionalno moškimi ideologijami ali kot so jih poimenovali v raziskavi, stoikom. Predlagajo, da bi na primer zdravstveni delavci bili bolj ozaveščeni o lastnostih teh moških.
Retrospektivna študija skoraj 3.000 samomorov v Kanadi je pokazala, da je 60 odstotkov moških, ki so storili samomor, leto pred tem poiskalo pomoč pri specialistih za duševno zdravje.
“Vendar pa morda ti moški niso bili pravilno razumljeni in so padli skozi luknje v sistemu pomoči,” opozarja Walther. Ob tem opozarja tudi na dejstvo, da pri teh moških depresija pogosto ni izražena v obliki klasičnih simptomov, temveč zelo telesnih težav, kot so na primer bolečine v hrbtu. “Svoja negativna čustva tudi pogosto izražajo z agresijo ali tveganim vedenjem, namesto da bi o njih govorili.” To je bilo opaženo in dokumentirano v številnih drugih študijah, ki so jih izvedle različne raziskovalne skupine.
Raziskovalci zaključujejo, da priznavanje in prepoznavanje te visoko tvegane podskupine moških, ki se prilagajajo strogim moškim normam, lahko pomaga pri razvoju prilagojenih programov pomoči, kar bi na koncu vodilo k zmanjševanju tveganje za poskus samomora.
___
1 Objavljeno 30. oktobra 2024 v reviji Heliyon (znanstvena revija z odprtim dostopom, ki je del družine Cell Press)
Viri: https://nijz.si/zivljenjski-slog/dusevno-zdravje/10-september-2024-svetovni-dan-preprecevanja-samomora/
