“Po podatkih Eurostata kar 35,8 odstotkov zaposlenih v Sloveniji, starih od 15 do 64 let, poroča o izpostavljenosti dejavnikom tveganja za razvoj duševnih težav, vključno z depresijo. Delodajalci sicer vse več pozornosti namenjajo ustvarjanju delovnega okolja, v katerem bodo delavci bolj produktivni, vendar pozitivni vplivi na zaposlene niso na prvem mestu.“
Doc. dr. Jurij Bon, dr. med., Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana (na novinarski konferenci Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara Slovenija, 10. 10. 2024)
Da v urgentno psihiatrično ambulantno Oddelka za psihiatrijo UKC Maribor prihaja vedno več bolnikov v psihični stiski z anksiozno-depresivno simptomatiko zaradi povečanih delovnih obremenitev in nesoglasij na delovnih mestih potrjuje tudi psihiatrinja doc. dr. Anja Plemenitaš Ilješ, dr. med.
Čeprav zaposlitev pozitivno vpliva na naše duševno zdravje, so nekateri zaposlitveni vzorci lahko škodljivi. Zdravnica poziva, da poskušamo zagotoviti zdravo okolje delovnih mest. Duševno zdravje zaposlenih in njihovo dobro počutje vplivata namreč tudi na produktivnost.
Kje so vzroki za poslabšanje na delovnih mestih
Vzroke za poslabšanje bi po mnenju doc. dr. Bona lahko pripisali eroziji socialnih pravic, zaradi česar se ljudje počutijo vse bolj negotovi. “Zaradi digitalizacije tudi vse težje postavljajo mejo med delom in zasebnim časom, kar ob poudarjanju produktivnosti lahko vodi v izgorelost. Največ delavcev poroča, da so glavni problem časovni pritiski in preobremenjenost, kot pomembne negativne dejavnike pa vidijo tudi negotovost zaposlitve, delo z zahtevnimi strankami, pacienti ali učenci ter pomanjkljivo komunikacijo in sodelovanje v podjetju.”
“Izgorelost je postala bolj družbeno sprejemljiva kot depresija”
“Izgorelost je v sodobni družbi postala bolj družbeno sprejemljiva kot depresija, ker je tesno povezana s pretirano delovno obremenitvijo, kariero in dosežki, kar velja za znak truda, zavzetosti in predanosti. Ljudje običajno izgorelost vidijo kot posledico preveč dela, kar v kulturi, ki močno ceni produktivnost in uspeh, deluje pozitivno, čeprav gre za resen problem,” poudarja mag. Bogdan Dobnik, dipl. soc. delavec in predsednik Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara Slovenija. Zato si v Združenju prizadevajo za izboljšanje življenje oseb z duševnimi motnjami, zmanjšujejo stigmatizacijo in spodbujajo njihovo aktivno vključevanje v družbo.
Epidemija depresije med zaposlenimi
Depresija spada med motnje razpoloženja in skupaj z anksioznimi motnjami sodi med najbolj pogoste duševne motnje. V Sloveniji po podatkih Eurostata približno 85.000 ljudi živi z depresivnimi motnjami.
Depresija je klinično stanje ločen od vsakdanjih običajnih občutkov pomanjkanja volje in energije, otožnosti in pesimizma. Kaže se v moči izraženosti in trajanju teh občutij ter njihovemu vplivu na funkcioniranje posameznika.
Depresivne epizode se pogosto lahko ponavljajo in tudi stopnjujejo.
Znaki depresije:
- slabo razpoloženje
- pomanjkanje zadovoljstva ob prej prijetnih aktivnostih,
- zmanjšanje energije in upad aktivnosti.
- motnje spanja z značilnim zgodnjim jutranjim prebujanjem ali pa pretiranim zatekanjem v spanje
- slabši tek ali pa (redkeje) tolaženje s hrano,
- slabša koncentracija,
- izrazita utrujenost,
- upad samospoštovanja,
- občutki krivde ali ničvrednosti,
- psihomotorična upočasnjenost,
- izjemna potreba po počitku,
- slabo počutje,
- nemir.
Ob teh znakih je treba poiskati strokovno pomoč pri izbranem osebnem zdravniku in po potrebi pri psihiatru. Lahko se pojavijo tudi samomorilne misli, ki so znak nujnosti po iskanju strokovne pomoči (takojšen obisk pri psihiatru ali obisk urgentne službe).
Izguba učinkovitosti na delovnem mestu zaradi depresije
Zaradi bolniških odsotnosti, ki jih povzročajo duševne motnje, je izgubljenih veliko delovnih dni. Povprečna bolniška odsotnost zaradi duševne in vedenjske motnje je v letu 2023 trajala skoraj 55 dni. Dodaten problem je t. i. prezentizem, opozarja doc. dr. Bon: “S pojmom prezentizem označujemo prisotnost na delovnem mestu kljub bolezni ali slabemu počutju, kar negativno vpliva tako na zaposlene kot na delodajalce. Zaposleni, ki delajo kljub depresiji, so manj učinkoviti in produktivni, slabo duševno zdravje povečuje tveganje za napake in nesreče pri delu. Finančni stroški delovne organizacije, povezani s prezentizmom, so lahko višji od stroškov absentizma. Pri delavcih pa prezentizem lahko poslabša obstoječe zdravstvene težave in vodi v kronične težave z anksioznostjo in depresijo.“
“Ljudje z depresijo so sposobni hoditi v službo, a to je odvisno od resnosti njihovega stanja in podpore, ki jo prejemajo. Mnogi z blago do zmerno depresijo so zaposleni, čeprav se soočajo z zmanjšano motivacijo in energijo. Pri hujših oblikah depresije pa so pogosteje odsotni z dela in imajo večje težave s koncentracijo. Trenutno je globalno zaposlenih le približno 10 odstotkov ljudi z resnimi duševnimi motnjami. Cilj globalne kampanje, da bi to številko dvignili na 50 odstotkov, je dosegljiv, vendar zahteva izboljšanje delovnih pogojev, večjo fleksibilnost, podporne programe, ozaveščanje o duševnem zdravju in zakonodajno zaščito pred diskriminacijo,” poudarja mag. Bogdan Dobnik.
Kako pozdraviti depresijo
Depresijo v Slovenijo zdravijo v skladu s sodobnimi smernicami. “Vsaj blažje oblike se vedno pogosteje zdravijo pri izbranih osebnih zdravnikih, tiste z bolj pomembno izraženo klinično sliko ali samomorilnostjo pa pri psihiatrih, bodisi ambulantno ali v bolnišnici,” pojasnjuje doc. dr. Plemenitaš Ilješ. Doc. dr. Bon dodaja: “Pri blažjih oblikah depresije je psihoterapija podobno učinkovita kot zdravila, pri zmerni do hudi obliki depresije pa se kot osnova zdravljenja v svetu vedno priporočajo zdravila, ki jih lahko kombiniramo s psihoterapijo in z novejšimi metodami nevromodulacije.“
Učinkovitost zdravljenja depresije
Po ocenah raziskav se kar od 30 do 50 odstotkov bolnikov ne odzove zadovoljivo na prvo predpisano antidepresivno zdravilo, pojasnjuje doc. dr. Bon.
“Pri rezistentnih in kroničnih oblikah depresije uporabljamo različne strategije zdravljenja. Pri približno petini bolnikov pa ne pomagajo niti večkratni poskusi sprememb zdravljenja. Za take bolnike, ki se na terapijo ne odzovejo, uporabljamo izraz na zdravljenje odporna ali rezistentna depresivna motnja. Ker se vse bolj poudarja pomen trajanja nezadostno zdravljene depresivne epizode za razvoj rezistence, se priporočajo hitrejše spremembe strategij zdravljenja. Ob začetni terapiji s standardnimi antidepresivi in psihoterapijo to pomeni hitrejše menjave zdravil ali uporabo dodatnih oblik zdravljenja, kot so novejše skupine antidepresivov ali nevromodulacija, že bolj zgodaj v poteku zdravljenja.
Prihajajo pa tudi nove skupine antidepresivov, ki delujejo hitreje. Odkar tudi v Sloveniji lahko uporabljamo nova zdravila, kot je hitro delujoči antidepresiv esketamin, ter nevromodulacijo možganov, smo pomagali pomembnemu številu bolnikov z depresijo, ki je bila rezistentna na druge pristope. Naše izkušnje glede učinkovitosti teh vrst terapij so primerljive s svetovnimi, zato nam to daje upanje, da bi ob večji dostopnosti novih vrst zdravljenja lahko pomagali še večjemu številu bolnikov.“
Koga depresija najbolj ogroža
Depresija lahko prizadene ljudi vseh starosti in ne glede na življenjske okoliščine. Je pa bolj pogosta ob neugodnih zunanjih dejavnikih, kot so revščina, nezaposlenost, hujši stresni dogodki in izgube, telesne bolezni, zloraba alkohola ali drog. Posebno ogroženi so mladostniki in starostniki. Po mnenju doc. dr. Bona zaradi pogoste ekonomske neenakosti, prekarnosti zaposlitev, nezmožnosti ureditve bivalnih razmer in negotovosti glede prihodnosti.
Posnetek pogovora strokovnjakov si lahko ogledate na: https://video.sta.si.
