Dr. Mateja Sirše, dr. med., spec. ortopedske kirurgije se je veliko izobraževala in svoja znanja dodatno izpolnjevala. Tako s področja ortopedije kot na splošno, kako varovati zdravje. Med tradicionalnimi navadami naših prednikov in med sodobnimi znanji za varovanje imunskega sistema je mlada ortopedinja našla svoj recept.
Verjame, da je zdrav imunski sistem tesno povezan z uravnavanjem stresa. Zadostna količina spanja, gibanja in obvladovanje dnevnih obremenitev so po njenih izkušnjah ključni za ohranjanje močnega imunskega sistema. Pomembna je tako količina spanja (odrasla oseba potrebuje 7–8 ur kakovostnega spanca na noč) kot tudi spalna higiena – priporočljivo se je odpraviti spat vsak večer ob enaki uri, čim prej pred polnočjo in pred tem brez motenj, kot so elektronske naprave.
Dokazano je, da slab spanec, zaradi povečanega izločanja stresnih hormonov zmanjšuje učinkovitost imunskega sistema. To posledično vodi do pogostejših infektov in tudi povečanega tveganja za druge bolezni.
Ne nazadnje je tudi zima v naravi čas za počitek in to načelo je pomembno upoštevati.
Zaupala nam je še svoje poglede na krepitev imunskega sistema in načinov, kako poskrbeti za krepko zdravje. Vabljeni k prebiranju.
Osebni nasveti iz družinske tradicije
“Že v otroštvu sem se naučila ceniti moč domače hrane. Zimsko sezonsko zelenjavo, kot sta zelje in repa, pripravljam enako, kot so to počeli moji starši in babica. S toplo hrano, polno hranil, že od malega podpiramo zdravje v hladnih mesecih. Verjamem, da so lokalne sestavine izjemnega pomena, saj ohranjajo več hranil in manj pesticidov.”
Strokovni nasveti za preprečevanje bolezni
“Po strokovni plati je dovolj spanja eden najpomembnejših dejavnikov za krepitev imunskega sistema. Priporočam vsaj 7-8 ur spanja v okolju brez elektronike in z malo svetlobe ter da se spat odpravimo pred polnočjo, saj le kakovosten spanec zmanjša nivo stresnih hormonov. Izkušnje iz prakse potrjujejo, da prav zmanjšanje stresa ključno vpliva na odpornost. Pri sebi opazim, da zmanjševanje stresa zmanjšuje pogostost prehladov.”
Specifična priporočila glede prehranskih dopolnil
“Skrb za zdravje temelji na preprostih, a ključnih osnovah – pogosto pa nam sodobni tempo otežuje, da bi jih dosledno upoštevali, zato ljudje posegamo po prehranskih dopolnilih kot hitri rešitvi. A dopolnila so zgolj dodatek in ne morejo nadomestiti urejenega življenjskega sloga.“
Dodajanje vitamina D
“Pozimi je dodajanje vitamina D še posebej priporočljivo, saj ga po raziskavah primanjkuje kar 80 odstotkom Slovencem. Kljub splošnemu prepričanju, da ga telo tvori ob izpostavljenosti sončni svetlobi, za učinkovito sintezo potrebujemo neposredno izpostavljenost UVB žarkom – to pa se zgodi le takrat, ko je sonce dovolj visoko na nebu, običajno med 10. in 15. uro. Vendar pa se v tem času zaradi nevarnosti prekomernega izpostavljanja UV žarkom upravičeno svetuje izogibanje sončnim žarkom, kar ustvarja paradoks glede zadostnega vnosa vitamina D prek naravne tvorbe v koži.
Žalostno je, da po trenutnih smernicah še vedno ne moremo predpisati rutinskih meritev vitamina D v serumu ali predpisati vitamina D na stroške zavarovalnice, tudi ob dokazanem pomanjkanju, kar pomeni, da so bolniki prepuščeni komercialnemu trgu, ki včasih ponuja tudi manj kakovostne izdelke.
Pomanjkanje meritev vrednosti vitamina D se odraža tudi v moji ambulanti, kjer pogosto obravnavam bolnice s tveganjem za osteopenijo ali osteoporozo (krhke kosti), pri katerih pa za preiskave običajno ni kritja s strani ZZZS. Tako so bolniki samoplačniki, kar ni prav. V tujini se že razpravlja o tem, da bi zavarovalnice v zimskih mesecih krile stroške nadomeščanja vitamina D brez predhodnih meritev, saj te predstavljajo višji strošek kot zdravljenje samo. Iskreno upam, da bomo tudi pri nas v bližnji prihodnosti uredili to področje in omogočili dostop do kakovostnih dodatkov za vse, ki jih potrebujejo.“
Kaj uporabiti, “ko se te nekaj loteva”
“Ko čutim, da bom zbolela, takoj vzamem preparat iz beta-glukanov, ki imajo dokazan vpliv na delovanje imunskega sistema. Pri meni in mojih bližnjih vsekakor delujejo in so vedno na zalogi. Sicer pa pri sezonskih respiratornih obolenjih bližnjic ni. V žargonu se radi pošalimo, da prehlad traja sedem dni, če ga zdravimo, in teden dni, če ne naredimo nič. Narave se ne da prehiteti.“
Čeprav okužbam v hladnih mesecih ne moremo povsem ubežati, nam lahko dosledna skrb za osnovne potrebe – zdrav spanec, kakovostno prehrano in zmanjšanje stresa – pomaga, da se jim uspešno zoperstavimo. Zdravje je v končni fazi rezultat majhnih, a doslednih korakov, ki jih lahko vsakdo sprejme.
Dr. Mateja Sirše, dr. med., spec. ortopedske kirurgije
