Bolniška odsotnost oziroma stalež je pravica vsakega delavca v Sloveniji. Velja tako za zaposlene in samozaposlene, gre pa za plačan izostanek od dela, ki se ga koristi v primeru bolezni ali nege družinskih članov. Bolniško odsotnost ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v skladu s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Bolniška odsotnost je v breme delodajalca omejena na 20 delovnih dni ter na največ 80 dni v koledarskem letu. V kolikor je delavec odsoten dlje časa, nadomestila krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Strm porast bolniških odsotnosti po letu 2015
Na ZZZS opažajo, da izdatki za nadomestila za začasno zadržanost od dela, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zlasti od druge polovice leta 2015 izjemno naraščajo. Kot je pojasnil strokovni sodelavec ZZZS Peter Rutar, so ti izdatki leta 2013 znašali 224,7 milijona evrov, leta 2017 314,5 milijona, leta 2020 pa 444,2 milijona evrov. Eno leto kasneje so na ZZZS izdatki narasli na 497,7 milijona evrov, v letu 2022 pa 689 milijonov evrov. Prejšnje leto so ti izdatki znašali 606,9 milijona evrov.
“Na takšno rast so v preteklih letih vplivali epidemiološke razmere, spremembe Zakona o delovnih razmerjih s skrajšanjem števila dni v breme delodajalcev ter dvig povprečnih osnov za obračun nadomestil v letu 2022 in 2023. V letu 2023 so sicer izdatki nižji, vendar izključno zaradi epidemije covida-19,” je razložil ter dodal, da je rast izdatkov neizogibna predvsem zaradi sorazmerno visoke zaposlenosti, stalnega spreminjanja strukture aktivnega prebivalstva, torej daljše upokojitvene starosti, ter zaradi sistemske odsotnosti omejitve trajanja staleža in neusklajenosti postopkov začasne in trajne nezmožnosti za delo.
V letu 2023 v bolniškem staležu skupno 542.367 zavarovancev
Na podlagi podatkov, prejetih s strani ZZZS, je bilo v letu 2023 v bolniškem staležu 542.367 zavarovancev. Povprečno število izgubljenih dni od ponedeljka do petka v breme ZZZS na staležnika je bilo 35,17, pri čemer je bila povprečna vrednost izdatkov ZZZS na staležnika 2.067,60 evra.
st bolniških odsotnosti v Sloveniji: Razlogi, izzivi in nujne rešitve
Kot je razvidno iz zgornje tabele, je bilo leta 2023 največ bolniško odsotnih zaposlenih iz območne enote (OE) Ljubljana. Tam je bolniško odsotnost koristilo 87.068 delavcev, od tega jih je bilo 42.102 v breme ZZZS, povprečna izguba delovnih dni na staležnika pa je bila 34,39.
Po številu izgubljenih dni izstopa OE Murska Sobota, kjer je staležnik v letu 2023 izgubil 50,7 delovnega dneva, povprečna vrednost izdatkov pa je bila 2.988,46 evra. Dolga bolniška odsotnost na staležnika je bila tudi v OE Ravne na Koroškem, kjer je bil zaposleni odsoten 50,49 dneva.
Najkrajša bolniška odsotnost je bila v območni enoti Kranj, kjer je bilo 31,55 izgubljenega dneva na staležnika.
Daljše bolniške odsotnosti od povprečja so bile tudi v območnih enotah Celje ter Koper. Koper je imel 37,54 izgubljenega dneva na staležnika, Celje pa 38,52.
Do 30. 6. 2024 je bilo na podlagi podatkov, pridobljenih iz ZZZS, več kot pet let bolniško odsotnih 316 zavarovancev. Teh je bilo največ iz območne enote Ljubljana, in sicer 114. V območni enoti Ravne na Koroškem jih je bilo več kot dvakrat manj, 45. Sledita ji območni enoti Koper ter Celje. Najmanj dolgotrajnih staležev je bilo v območnih enotah Novo mesto ter nova Gorica, v obeh šest. Največji delež staležev je trajal 45 dni (47,9 odstotka).
Drugod je bolniška odsotnost časovno omejena, v Sloveniji pa ne
Kot je v nadaljevanju izpostavil sogovornik, so razlogi za naraščanje zdravstvenega absentizma v Sloveniji precej široki. Slovenska zakonodaja se namreč ne more kosati s sodobnimi evropskimi, saj je drugod trajanje bolniške odsotnosti časovno omejeno na eno leto. Izjema sta le Bolgarija in Slovenija.
"Primere dolgotrajnih bolniških staležev bi morali sistemsko bolje urediti z izvajanjem individualnih načrtov medicinske rehabilitacije, vključno z ustreznejšo vlogo strokovnjakov medicine dela pri tem, ter z ustreznejšimi in atraktivnejšimi postopki poklicne prekvalifikacije in rehabilitacije," so pojasnili na ZZZS ter poudarili, da bi potrebne spremembe prinesla tudi sprememba zakonodaje s področja invalidskih postopkov. Izpostavili so tudi, da bi morali biti omenjeni postopi hitrejši, ljudje pa bi morali imeti zagotovljeno hitrejše okrevanje, nov poklic ali invalidsko upokojitev.
Dodaten razlog za dolgotrajne bolniške je tudi sistemske narave, pri čemer so se sklicevali predvsem na posledice staranja delavcev ter podaljševanje delovne dobe ob neustrezno prilagojenih delovnih mestih.
Ker je višina bolniškega nadomestila višja, kot bi bila višina invalidske pokojnine, je to še dodaten socialni in ekonomski dejavnik podaljševanja bolniškega staleža.
ZZZS je med drugim predstavil tudi ukrepe oziroma rešitve, ki morajo biti v prihodnje sprejete za izboljšanje sistema. Veliko pozornost je tako treba nameniti sprejetju ukrepov za hitro vračanje delavcev na delo. Pri tem je beseda nanesla predvsem na učinkovito poklicno rehabilitacijo, prilagajanje delovnih mest, zgodnejše in aktivnejše vključevanje delodajalcev in stroke medicine dela.
Kot druge izzive so navedli še preureditev pravice do nadomestila plače na evropsko primerljiv način, povečanje odgovornosti zavarovancev za lastno zdravje in delodajalcev za varno in zdravo delovno okolje, prenovo invalidske zakonodaje, zasuk obravnavanja nezmožnosti za delo v smeri iskanja in prepoznavanja preostale delovne zmožnosti ter vložitev napora za hitrejšo zdravstveno rehabilitacijo.
"Do podobnih ugotovitev je prišel tudi OECD, ko je v letu 2022 preučeval učinkovitost slovenskega sistema odsotnosti z dela. Poudariti pa je treba, da vse zgoraj navedene sistemske rešitve terjajo paket sprememb zakonov, zlasti Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter tudi Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o varnostni in zdravju pri delu, ter ustrezen dialog med socialnimi partnerji, ki jih problematika zadeva," je zaključil Rutar.
