V jesensko-zimskem obdobju ima kar 80 % odraslih Slovencev premalo vitamina D, saj prehrana pogosto ne zadostuje dnevnim potrebam. V odgovor na to težavo so strokovnjaki pod vodstvom Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pripravili prve slovenske smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D, katerih uradna objava je načrtovana v naslednjih mesecih.
Poleg tega je že na voljo brezplačen spletni vprašalnik na prehrana.si, kjer lahko posamezniki ocenijo, ali njihov vnos vitamina D ustreza priporočenim vrednostim. To preprosto orodje, razvito v okviru projekta Nutri-D na Inštitutu za nutricionistiko, omogoča takojšnjo primerjavo vnosov vitamina D z nacionalnimi priporočili.
Vitamin D je ključen za zdravje okostja, zadnja leta pa se vse bolj izpostavlja tudi njegov vpliv na imunski sistem. V poletnih mesecih ga telo pridobiva s pomočjo sončne svetlobe, vendar se od novembra do aprila zaradi nizke intenzitete UV-B žarkov na naših geografskih širinah proizvodnja vitamina D v koži skoraj ustavi.
Naše raziskave v preteklih letih so pokazale na velika sezonska nihanja v preskrbljenosti prebivalcev z vitaminom D. Med novembrom in aprilom je imelo kar 80 % odraslih pomanjkanje tega vitamina, približno 40 % pa celo hudo pomanjkanje. To smo povezali z zelo nizkimi prehranskimi vnosi vitamina D, saj prebivalci z običajno prehrano večinoma zaužijejo manj kot 5 mikrogramov na dan, kar je bistveno manj od fizioloških potreb.
Prof. dr. Igor Pravst Inštitut za nutricionistiko
Priprava prvih slovenskih smernic za vitamin D
V letu 2019 je Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije podprlo pobudo NIJZ in mu dodelilo mandat za oblikovanje prvih slovenskih smernic za zadostno preskrbljenost z vitaminom D. Kot pojasnjuje prof. dr. Marija Pfeifer, vodja strokovne skupine za pripravo smernic: “Delovna skupina strokovnjakov je pod okriljem NIJZ dokončala pripravo Slovenskih smernic za zadostno preskrbljenost z vitaminom D. Smernice vsebujejo priporočila za dodajanje vitamina D za pretežno zdravo populacijo in nekatere ogrožene skupine. Namenjene so zdravstvenim delavcem v širokem pomenu besede in drugim strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujejo z vitaminom D.”
Pomembnost vitamina D za ranljive skupine
Še posebej je zadostna preskrbljenost pomembna za določene skupine prebivalstva. “Zadostna preskrbljenost z vitaminom D je pomembna za ženske pred zanositvijo in nosečnice, najstnike, ki v tem obdobju pridobijo polovico maksimalne kostne mase, za osebe, ki so visoko ogrožene za sladkorno bolezen (ki imajo prediabetes) in jim z dodajanjem vitamina D zavremo ali preprečimo razvoj sladkorne bolezni, in za starejše odrasle, pri katerih dodajanje vitamina D zmanjšuje pojavnost padcev in zlomov, telesno krhkost, zbolevanje za akutnimi okužbami dihal in posledične zaplete kroničnih bolezni, za katerimi bolehajo,” dodaja prof. dr. Pfeifer.
Slovenske smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D imajo pomemben cilj – preprečevanje pomanjkanja vitamina D in zmanjšanje tveganj za zdravstvene zaplete, ki jih to pomanjkanje prinaša. Prof. dr. Marija Pfeifer pojasnjuje: “Cilj dodajanja vitamina D je doseči vsaj zadostno preskrbljenost, torej ravni 25(OH)D nad 50 nmol/L.”
V Sloveniji je pomanjkanje vitamina D še posebej izrazito, saj živila pri nas sistemsko niso obogatena z vitaminom D. Povprečen Slovenec tako s hrano dobi manj kot 5 mikrogramov (200 IE) vitamina D na dan, kar je ob odsotnosti biosinteze v koži precej manj od dnevne potrebe, ki znaša približno 20-25 mikrogramov (800-1000 IE) za večino prebivalcev.
Zadostne ravni 25(OH)D bi lahko najlažje dosegli z zadostnim, a kratkotrajnim (nekajminutnim) večkratnim izpostavljanjem soncu v poznocpomladnih, poletnih in zgodnjecjesenskih mesecih. Vendar dolgotrajno, intenzivno ali namensko izpostavljanje soncu zaradi rakotvornih in drugih škodljivih učinkov UVB sevanja v sončni svetlobi odsvetujemo.
Prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., endokrinologinja – vodja skupine za pripravo smernic
Da bi lažje presojali potrebe po dodajanju vitamina D
Potekajo že aktivnosti za ozaveščanje prebivalcev, da bi lažje presojali svoje potrebe po dodajanju vitamina D. Izr. prof. dr. Katja Žmitek z Inštituta za nutricionistiko in VIST Fakultete za aplikativne vede ter vodja nacionalnega projekta Nutri-D, pravi: “Zadnja leta smo ugotovili številne vrzeli v znanju prebivalcev o vitaminu D. Mnogi se še vedno sprašujejo, kdaj je primerno dodajati vitamin D in v kakšnih odmerkih. V naših raziskavah smo ugotovili, da nekateri prebivalci sicer poročajo o dodajanju vitamina D s farmacevtskimi pripravki, vendar je njihov dnevni odmerek lahko prenizek, nekateri pa celo poročajo o zelo visokih odmerkih tega vitamina, tudi višjih od 100 mikrogramov (4000 IE), kar že predstavlja zdravstveno tveganje. Prav zato je na nacionalnem portalu www.prehrana.si javnosti brezplačno dostopna enostavna spletna aplikacija, v katero posameznik vnese podatke o svojih prehranskih navadah, rezultat pa je takojšnja ocena primernosti njegovega prehranskega vnosa vitamina D in primerjava s priporočili.”
Orodje je brezplačno, razvito na Inštitutu za nutricionistiko v okviru nacionalnega raziskovalnega projekta Nutri-D, ki ga je financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Dr. Maša Hribar z Inštituta za nutricionistiko dodaja: “Orodje je v celoti v slovenskem jeziku, za uporabo pa ni potrebno razkrivanje osebnih podatkov. Gre za avtomatiziran in popolnoma anonimen vprašalnik o pogostosti uživanja izbranih skupin živil, ki omogoča takojšnjo oceno prehranskega vnosa vitamina D s hrano in dopolnili. Aplikacija na osnovi podatkov uporabnika oceni tudi potrebe po vitaminu D in ga avtomatizirano obvesti z interpretacijo rezultatov. Aplikacija omogoča tudi grafični prikaz relativnih prispevkov različnih virov k prehranskemu vnosu vitamina D, kar uporabnike obvešča o njihovih najpomembnejših virih tega vitamina. Grafični prikaz je interaktiven in omogoča, da iz prikaza izvzamete prehranska dopolnila in druge vire vitamina D. Rezultate ocene vnosa vitamina D si lahko opcijsko natisnete ali pošljete na svoj e-naslov, ki pa ga ne shranjujemo.”
