Spostovani, star sem 49 let. Sem 2005. bila v bolnisnici zaradi PTSD. Potem so rekli da je bilo v akutnej fazi in da se stisalo. Vse je zacelo s hudo anksioznostjo in napadima panike. Potem sem kocala studij in je v sluzbi bilo vse v redu. Sem istrenirala postopoma kognitivne funkcij in pridobila vec diplomov. Napredovala sem v sluzbi. Zdaj sem cakala en ph izvid in sem mislila da bo umrla, in tako to gre v krog. Ena bolezen, pa skrbim za drugo…ko sem v sluzbi med ljudmi sem v redu, pozabim na vse. Verjetno sem in osebnostno anksiozna, nevroticizem tudi. Ali spet zelo rezilijentna. Od 2020. sem se selila in zamenjala 2 drzave in sluzbe, sama. Nisem porocena, se en dejavnik tveganja. Jemljem xanax, diskontinuirano olanzapin 5. Vceraj sem sla pri kirurgu na kontrolo in smo se vozili hitro,bile so velike ovinki, prislo mi je zelo slabo da bi bruhala in potem mi je prislo kot da mi ni dobro fizicno, slabost, kot da se bo izgubila. To ni bil kolaps ali sinkopa. Usela sam se hitro sem najdla zdravil, sem se tresla, mislila sem da je konec. Sem dihala in cakala. Anksioznost je bila kot vatra v telesu, kaos. Potem je postopoma bilo boljse in je postopoma izvennelo. Dobro sem spala. Mislim da je nevroloski tudi brez lateralizacij. Planiram da zacnem da grem na integrativno telesno psihoterapijo. Kaj mi vi svetujete? Verjetno je prisotna in kriza srednjih let. Lp, Ivana

Pozdravljeni,

dogodek ki ga opisujete, ko “ste mislila da je konec” je tipični panični napad. Ali je povezan z posttravmatsko motnjo ali ni, težko rečem, ker nimam zadosti podatkov, vsekakor se mi zdi, da ste na splošno preveč anksiozna in zaskrbljena. Kot prvi korak bi vam svetovala psihoedukacijo, pomembno je, da razumete kaj so znaki anksioznosti, kako in kdaj nastane panični napad in kako si lahko sama pomagate. V tam namen se izvajajo delavnice Spoprijemanje s tesnobo v skoraj vseh ZD v državi. Te delavnice zelo priporočam, ker so strokovno vodene (posebno educirani psihologi) in temeljijo na vedenjsko kognitivnih terapijah. Tam se lahko naučite tudi sprostitvenih tehnik in kakšna je vloga zdravil pri zdravljenju anksioznih motenj. Namreč, zaskrbela me je izjava, da “ste se najedla zdravil”, predvidevam da jemljete anksiolitike in to lahko hitro pripelje do odvisnosti in še večjih težav.

Priporočam vam obisk psihiatra, glede na intenziteto in trajanje težav bo potrebno narediti individualizirani načrt zdravljenja, morda le psihoterapija ne bo dovolj.

Lep pozdrav,

Daniela Fiket