Pozdravljeni

Potrebujem nasvet kardiologa. Glede na moje stanje navedeno spodaj, me zanima, ali je zame nevarno, če se povzpnem na nadmorsko višino 3.800 m – 4.000 m. Na kaj bi morala biti pozorna?

Stara sem 55-let. Nikoli nisem imela visokega holesterola, povišanega krvnega tlaka, povečane telesne teže, sem vegetarijanka, sem telesno dokaj aktivna in strastna gornica. V septembru 2023 so mi ugotovili 80-90% zožitev debla koronarne arterije in opravili so mi stentiranje iz LMCA v LAD (1 DES) ter balonsko dilatacijo ustja arterije LCX.

V maju 2024 sem opravila obremenitveno testiranje. Ugotovljene so bile blage horizontalne denivelacije ST spojnice (do 1,3 mm v odvodih lateralne stene). Maksimalno doseženo delo 215 W. Minutna ventilacija pri maks. porabi kisika=76,2 l/min, frekvenca dihanja 29,4 vdihov/min., VO2 peak=31,95 ml/min/kg, 10,1 META = uvrstitev v prvi funkcionalni razred po NYHA klasifikaciji. Dosežen laktalni prag pri VO2 1996 ml/min oz. 30,29ml/min/kg, VE/VCO2 je znašal 29,5. dihalna rezerva je znašala 40%. Najvišji krvni tlak 178/151 ob največji obremenitvi in 156 BPM (94%), kisikov pulz ob največji obremenitvi 14,7 ml/BPM oz.164 % norme. Motenj srčnega ritma ni bilo zaznati.

spirometrija v mirovanju: FVC 4,37 l (131%), FEV1 3,18 ml (112%), PEF 7,46 l/s (111%), indeks Tiffeneau 73%.

Hvala za odgovor in lep pozdrav. Suzana

Spoštovana,

Bil bi vesel če bi se  z vprašanjem obrnili na vašega kardiologa pri katerem ste vodeni po posegu, kajti on/ona najbolje pozna vaše trenutno zdravstveno stanje. Jaz vam lahko posredujem zgolj nekaj splošnih navodil, ki veljajo za vse s stanjem podobnim vašem. 

Povzpenjanje na nadmorsko višino med 3.800 m in 4.000 m lahko predstavlja izziv za telo, zlasti za srčno-žilni sistem in dihalni sistem. Na teh višinah je zrak redkejši, kar pomeni, da je koncentracija kisika nižja kot na morski gladini. To lahko vpliva na ljudi, ki imajo obstoječe zdravstvene težave, kot so bolezni srca ali pljuč.

Rezultati vašega obremenitvenega testiranja kažejo na blage spremembe v ST spojnici ter določene vrednosti VO2 peak in minutne ventilacije. To nakazuje, da vaše srce in pljuča delujejo pod določenimi omejitvami, vendar po drugi strani dihalna rezerva 40% pomeni, da imate še vedno znatno kapaciteto za povečanje dihalne funkcije pod obremenitvijo. To je pozitiven znak, saj kaže na dobro prilagoditev dihalnega sistema na fizično aktivnost. Prav tako na podlagi drugih podatkov, ki ste jih navedli lahko sklepamo o dobri fizični pripravljenosti ter o normalnem delovanju dihalnega in kardiovaskularnega sistema brez zaznanih motenj srčnega ritma, kar je seveda zelo dobro.

Pri vzponu na višje nadmorske višine se lahko pojavijo različna tveganja:

Akutna višinska bolezen (AVB): Ta se lahko pojavi pri hitrem vzponu na višje nadmorske višine in vključuje simptome, kot so glavobol, slabost, utrujenost in omotica.

Kardiovaskularni stres: Zmanjšana raven kisika lahko povzroči dodatno obremenitev srca. Pri ljudeh s predhodnimi srčnimi težavami obstaja večje tveganje za angino pektoris ali celo srčni infarkt.

Dihalne težave: Redkejši zrak lahko povzroči težave z dihanjem, kar bi bilo še posebej problematično glede na vašo zgodovino srčnih težav.

Glede na vaše zdravstveno stanje bi bilo priporočljivo, da se preden se odločite na vzpon,  posvetujte s kardiologom pri katerem ste vodeni ali specialistom za medicino športa o vašem specifičnem stanju.

Če se odločite za vzpon, to počnite postopoma in omogočite telesu čas za aklimatizacijo.

Bodite pozorni na morebitne simptome AVB ali znake srčnega stresa (npr. bolečine v prsih).

Omejite intenzivne fizične napore med vzponom.

Na splošno je mogoče reči, da bi bilo zaradi vašega zdravstvenega stanja potrebno posebno previdnost pri vzpenjanju na nadmorsko višino med 3.800 m in 4.000 m. Pomembno je upoštevati vse zgoraj navedene dejavnike vključno s posvetom pri vašem kardiologu.

LP