Delo ni samo prostor, kjer preživimo polovico svojih budnih ur, temveč tudi ključen del naše identitete, ki vpliva na naše duševno zdravje in počutje. S pravilnimi ukrepi lahko delovno mesto postane prostor, kjer se ne le opravljajo naloge, ampak tudi krepi zdravje in izboljšuje kakovost življenja.
Letošnji Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, poteka pod geslom Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu. Geslo poudarja globalno zavedanje o pomembnosti duševnega zdravja v sodobnih delovnih okoljih. Nacionalni program duševnega zdravja – Program Mira, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), namenja posebno pozornost tudi duševnemu zdravju zaposlenih, saj so mnenja, da delo močno vpliva na posameznikovo življenje.
Delo: Vir zadovoljstva ali stresa?
Večina ljudi preživi večino svojega budnega časa na delovnem mestu, ki jim zagotavlja socialno in finančno varnost, hkrati pa oblikuje njihov občutek prispevanja v družbo. Toda delo ni vedno blagodejno za zdravje. Slabi delovni pogoji lahko privedejo do povečanega stresa in posledično slabšega duševnega in telesnega zdravja, kar vpliva na nižjo produktivnost, več bolniških odsotnosti in povečano fluktuacijo zaposlenih. Te posledice pa ne prizadenejo le posameznika, temveč celotno družbo.
Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) je med 50 in 60 odstotkov vseh izgubljenih delovnih dni posledica stresa in psihosocialnih tveganj na delovnem mestu. Dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko vodi do nezdravih življenjskih navad, kot so pomanjkanje spanja, nezdrava prehrana, prekomerno uživanje alkohola in celo zloraba drog. Poleg tega se povečuje tveganje za resne zdravstvene težave, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa 2, izgorelost in prebavne težave.
Preverite, kako vaše podjetje skrbi za duševno zdravje zaposlenih!
Odgovorite na vprašanja v vprašalniku na povezavi in odkrijte, kje se vaše podjetje nahaja na področju ohranjanja in krepitve duševnega zdravja. VPRAŠALNIK
Psihosocialna tveganja – nov izziv sodobnih delovnih okolij
Med najpogostejša psihosocialna tveganja, s katerimi se soočajo zaposleni, sodijo prekomerna delovna obremenitev, pomanjkanje avtonomije, slabi odnosi na delovnem mestu in nejasne delovne vloge. Razvoj novih tehnologij in digitalizacija dela prinašata tudi nova tveganja, kot so prekarno delo, platformno delo in spremenjeni delovni pogoji zaradi podnebnih sprememb. Po podatkih Eurostata je leta 2020 kar 44,6 odstotkov zaposlenih v EU poročalo, da so izpostavljeni dejavnikom, ki ogrožajo njihovo duševno zdravje. V Sloveniji je ta delež nekoliko nižji, pri 35,8 odstotkov zaposlenih.
Kako izboljšati duševno zdravje na delovnem mestu?
Eden ključnih korakov k izboljšanju duševnega zdravja na delovnem mestu je prepoznavanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj. Matej Vinko, dr. med., predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ, poudarja, da bi morali delodajalci sprejeti več ukrepov, usmerjenih v izboljšanje delovnih pogojev, ne le individualnih pristopov, kot je svetovanje. Preprosti ukrepi, kot je boljša organizacija dela, lahko bistveno prispevajo k zmanjšanju stresa in krepitvi duševnega zdravja zaposlenih.
Na splošno se zavedanje o pomenu duševnega zdravja pri delu pri nas izboljšuje, vendar se delovne organizacije večinoma odločajo za t. i. individualne ukrepe, usmerjene v pomoč in svetovanje zaposlenim, bistveno manj pa za ukrepe, ki so usmerjeni v izboljševanje organizacijskih vidikov dela. Neobvladana psihosocialna tveganja na delovnem mestu pomembno poslabšujejo duševno zdravje zaposlenih in prispevajo k zdravstvenemu absentizmu. Za izboljšanje psihosocialnih pogojev dela je zato pomembno, da bi se več delovnih organizacij odločalo tudi za organizacijske ukrepe, namenjene varovanju in krepitvi duševnega zdravja pri delu!
Matej Vinko, dr. med.
Lanskoletna uvedba pravice do “odklopa” je pomemben korak v smeri boljšega ravnovesja med delom in zasebnim življenjem. Pravica do odklopa zaposlenim omogoča, da se izven delovnega časa ne odzivajo na službena sporočila, kar je ključno za vzdrževanje dobrega počutja in preprečevanje izgorelosti.
Duševne motnje in stigma: Ovira do pomoči
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se kar 15 odstotkov globalne delovno aktivne populacije sooča z duševnimi motnjami. V Sloveniji so duševne motnje eden najpogostejših razlogov za prezgodnji umik s trga dela, kar vpliva na invalidske upokojitve. Kljub temu se mnogi zaposleni soočajo s stigmo, ki jim onemogoča, da pravočasno poiščejo pomoč, kar posledično ovira njihovo okrevanje in uspešno vrnitev na delovno mesto.
Kako lahko delodajalci prispevajo k spremembam?
Ukrepi za izboljšanje duševnega zdravja na delovnem mestu niso le v interesu zaposlenih, temveč tudi delodajalcev. EU-OSHA poudarja, da se vsak evro, vložen v promocijo duševnega zdravja na delovnem mestu, povrne z donosi med 2,5 do 4,7 evra. S tem se zmanjšajo stroški zaradi odsotnosti, povečata se produktivnost in splošno zadovoljstvo zaposlenih, kar dolgoročno ustvarja bolj zdravo in učinkovito delovno okolje.
Nacionalni program duševnega zdravja – Program MIRA nudi podporo zaposlenim in delovnim organizacijam pri izboljšanju duševnega zdravja. Na spletni strani Za dusevno zdravje so na voljo napotki za ukrepanje, informacije za posameznike in organizacije ter interaktivna vprašalnika za ocenjevanje stresa in duševnega zdravja.
Duševno zdravje na delovnem mestu je odgovornost vseh – posameznikov, delodajalcev in družbe. Z ustreznimi organizacijskimi ukrepi lahko ustvarimo delovna okolja, ki ne le omogočajo opravljanje nalog, temveč spodbujajo zdravje in kakovost življenja. Je vaše delovno okolje pripravljeno na to spremembo?
