Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je kar 89 odstotkov vseh primerov raka želodca, brez raka kardije (vrata želodca), posledica kronične okužbe s Helicobacter pylori. S to bakterijo naj bi bil okužen vsak četrti Slovenec, vendar kar 80 odstotkov okuženih ne ve za okužbo, saj lahko poteka brez simptomov in težav, okužba pa se iz mame in očeta prenaša tudi na otroka.
Ključna težava: pomanjkanje programov za zgodnje odkrivanje in preprečevanje bolezni
V Evropi ni na voljo učinkovitega načina presejanja za okužbo s H. pylori in tudi ne programov za ugotavljanje raka želodca v zgodnjem stadiju. Ključna težava je torej v pomanjkanju vzpostavljenih programov za zgodnje odkrivanje in preprečevanje bolezni v zahodnih državah. Tako raka želodca običajno odkrijejo šele v napredovali fazi, ko bolniki opravijo preiskave, da bi raziskali s tem povezane simptome. Posledica tega je slaba prognoza in nizka stopnja preživetja: V Evropi se stopnja petletnega preživetja giblje med 19 in 30 odstotki.
Zdravljenje okužbe s H. pylori zmanjša tveganje za razvoj raka želodca, saj v skoraj 90 odstotkih prepreči njegov nastanek.
Z zdravljenjem okužbe pa se ne zmanjša le tveganje za raka želodca, temveč tudi za nastanek ulkusa (razjede) na želodcu in dvanajstniku, gastritisa (vnetje želodčne sluznice), dispepsije (občutek polnosti, napihnjenost, pekoča bolečina, spahovanje, slabost), anemije zaradi pomanjkanja železa, limfoma MALT, pomanjkanja vitamina B12, avtoimunske bolezni idiopatska trombocitopenična purpura.
Pilotno presejalno testiranje: okuženih 14 odstotkov
V okviru evropskega projekta TOGAS poteka pilotno presejalno testiranje na okužbo s H. pylori, ki ga izvaja Zdravstveni dom Ljubljana, o čemer smo že pisali. Na novinarski konferenci, ki je potekala 24. septembra, je bil predstavljen potek projekta do zdaj.
Pilotni projekt je del evropskega projekta TOGAS, ki združuje številne partnerje na področju novih možnosti preprečevanja in zgodnjega odkrivanja raka želodca. NIJZ pod strokovnim vodstvom gastroenterologa prof. dr. Bojana Tepeša, dr. med., metodološko vodi raziskavo v ZD Ljubljana in šestih centrih (Dublin, Cluj-Napoca, Riga, Zagreb, Rijeka in Wroclaw) po EU državah. Podobno raziskavo NIJZ in ZD Maribor izvajata v projektu EUROHELICAN.
“V ZD Ljubljana raziskava poteka na naključnem vzorcu 6.200 pacientov v starosti 30-34 let, opredeljenih v ambulantah družinske medicine. Na pisno vabilo se je od marca letos odzvalo 2.206 oseb, kar je 35,6-odstotna odzivnost. Želimo pa doseči 50-odstotno odzivnost in vabimo vse, ki so prejeli vabilo, da se nanj odzovejo. Če so vabilo izgubili, lahko pošljejo mail na [email protected] in jim bomo po mailu poslali povezavo do prijave. Tistih, ki so že zdravili okužbo s H. pylori v preteklosti, v raziskavo nismo vključili (približno pet odstotkov). Od prijavljenih je skoraj 1.600 oseb že opravilo odvzem krvi za testiranje na okužbo s H. pylori. Več kot 1.300 oseb je že prejelo informacijo, da niso okuženi s H. pylori in jim ni treba skrbeti zaradi najpomembnejšega dejavnika za razvoj raka želodca,” je povedala Tatjana Kofol Bric iz NIJZ.
Na testiranju krvi so beležili 14-odstotni delež pozitivnih rezultatov.
Zdravljenje učinkovito v 98 odstotkih
Špela Tevžič, dr. med. spec., družinska zdravnica iz ZD Ljubljana, je dodala, da: “Testirali smo že večino prijavljenih, nekateri še čakajo na vabilo na testiranje. Prav vsi, ki so se prijavili, bodo povabljeni na testiranje v ZD Ljubljana. Zdravimo tiste, ki imajo pozitiven urea dihalni test. 130 oseb je že opravilo 14-dnevno zdravljenje s štiritirno terapijo dveh antibiotikov, zaviralca protonske črpalke in bizmuta. Trenutno je 74 oseb že opravilo kontrolni urea dihalni test, ki je pokazal, da je shema zdravljenja zelo učinkovita (98-odstotna). V primeru, da zdravljenje ni uspešno, se ponovi s spremenjeno shemo. Zbiramo tudi natančne podatke o stranskih učinkih terapije, ki kažejo, da se pri približno polovici oseb kažejo blagi stranski učinki, ki so pogosti pri zdravljenju z antibiotiki, kot so slabost, driska in izpuščaj, vendar zdravljenja zaradi tega ni bilo treba prekinjati.“
Kljub temu da se pojavnost raka na želodcu po vsem svetu, tudi v Evropi, zmanjšuje, je breme te bolezni še vedno veliko in v bližnji prihodnosti ne bo izginilo, če se ne bodo izvajali učinkoviti preventivni ukrepi. Splošni cilj evropskega projekta TOGAS je torej zagotoviti manjkajoče znanje, z izvedbo treh pilotnih študij, od katerih je vsaka namenjena obravnavanju posebnih vidikov presejanja na raka želodca in njegovega zgodnjega odkrivanja. Rezultati tega projekta bodo pomagali oblikovalcem politik pri vključevanju presejanja na raka želodca v njihove prednostne naloge na področju zdravstvenega varstva.
