Zdravo,

Ima kdo izkušnje s tem, da se je z delodajalcem dogovoril za daljšo odsotnost z delovnega mesta? Ne mislim bolniške, porodniške, študentske odsotnost ali rednega dopusta, ampak govorim o večmesečni (neplačani) odsotnosti z namenom, da se lahko posvetiš drugim stvarem. Nekateri to naredijo, da napolnijo “baterije”, nekateri da namenijo več časa družini, potovanjem.

Jaz sem se odločila, da grem na daljše potovanje (4-6 mesecev) po Afriki, Indiji in preostali Aziji. Prvo sem mislila dati odpoved, sedaj pa se poigravam z mislijo, če bi bil možen dogovor z delodajalcem, torej da ostanem v delovnem razmerju, neplačan dopust in če potrebno, si lahko tudi prispevke v tem času plačujem sama.

Vem sicer, da naša zakonodaja tega ne definira, prav tako nič nimamo definirano v kolektivni pogodbi, v tujini je to poznano kot “sabbatical”, v nekaterih državah je to tudi pravica delavca, vprašala sem tudi na ZZZS, kjer pa so se mi zgolj zasmejali, rekli da nič ne vejo o tem in povedali kaj moram narediti, če bom nezaposlena.

Se najde kdo in pove svojo izkušnjo z delodajalcem?

In če se, mogoče deliš še lastno doživljanja ob tej izkušnji? Se mi zdi, da ljudje veliko sanjarimo o tem, kako bi vsaj za trenutek čas ustavili oziroma radi šli nekam ali namenili čas nečemu drugemu, pa ne zberemo poguma ali nimamo za to možnosti, čas ko smo ujeti v vsakdan, pa kar teče, sanje/želje pa ostajajo neuresničene ali še hujše, pride do izgorelosti ali najdemo čas šele ko smo prestari.