Študija, objavljena v reviji The Lancet Global Health, je prva celovita globalna ocena nezadostnega uživanja mikrohranil. Mikrohranila, ki vključujejo različne vitamine in minerale, so bistvena za pravilno delovanje telesa, imunski sistem in splošno dobro počutje. Že majhno pomanjkanje lahko pomembno vpliva na zdravje, produktivnost in kakovost življenja.
Raziskovalna skupina je analizirala podatke o prehrani iz 185 držav, ki zajemajo 99,3 odstotke svetovnega prebivalstva. Njihove ugotovitve kažejo:
- Več kot pet milijard ljudi s prehrano ne dobi dovolj joda, vitamina E in kalcija.
- Skoraj pet milijard ljudi ima nezadosten vnos železa.
- Več kot štiri milijarde ljudi nima zadostnih ravni riboflavina, folatov in vitamina C.
“Ti rezultati so zaskrbljujoči,” je v sporočilu za medije zapisal Ty Beal iz neprofitne organizacije Globalno zavezništvo za izboljšano prehrano (Global Alliance for Improved Nutrition), ki ima sedež v Ženevi. “Večina ljudi – celo več, kot se je prej mislilo, v vseh regijah in državah z vsemi dohodki – ne zaužije dovolj več bistvenih mikrohranil.“
00276-6/asset/31f6c0c2-990d-42d0-a795-21544e09ed66/main.assets/gr2_lrg.jpg)
Razlike tudi med spoloma
Študija je pokazala tudi zanimive vzorce pomanjkanja hranil med moškimi in ženskami. Ženske so na splošno pogosteje uživale premalo joda, vitamina B12, železa in selena. Po drugi strani pa so moški pogosteje uživali premalo magnezija, vitamina B6, cinka, vitamina C, vitamina A, tiamina in niacina.
Pomanjkanje teh hranil ima lahko daljnosežne posledice: jod je ključnega pomena za delovanje ščitnice in razvoj možganov, zlasti pri zarodkih in majhnih otrocih. Vitamin E deluje kot antioksidant in ščiti celice pred poškodbami. Kalcij je nujen za močne kosti in zobe, železo pa je potrebno za proizvodnjo hemoglobina, beljakovine v rdečih krvničkah, ki prenaša kisik po telesu.
Strategije je treba prilagoditi posameznim skupinam
Raziskovalci upajo, da bodo njihova dognanja pomagala oblikovalcem politik, zdravstvenim organizacijam in posameznikom ugotoviti, katerih hranilnih snovi najbolj primanjkuje katerim skupinam prebivalstva, na podlagi česar lahko razvijejo ciljno usmerjene ukrepe za odpravo teh prehranskih vrzeli.
Rešitve lahko vključujejo obogatitev osnovnih živil z bistvenimi hranili, spodbujanje raznolike in s hranili bogate prehrane ter v nekaterih primerih priporočanje prehranskih dopolnil. Vendar avtorji poudarjajo, da univerzalni pristop ne bo učinkovit – strategije je treba prilagoditi posebnim potrebam in kulturnemu kontekstu različnih regij in populacij.
Vir: https://studyfinds.org/5-billion-people-4-nutrients/
