O HPV od A do Ž: Vodnik po izrazih

A

• Asimptomatska okužba je okužba, ki poteka brez simptomov in znakov. Takih je večina okužb s HPV, kar pomeni, da okužena oseba pogosto ne ve, da je okužena. Te okužbe so prehodne in minejo brez posledic v enem do dveh letih.

B

• Bris materničnega vratu je diagnostični postopek, pri katerem ginekolog odvzame vzorec celic iz materničnega vratu. Ta vzorec se nato analizira v laboratoriju za odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb, ki jih lahko povzroči okužba s HPV. Bris materničnega vratu je ključna preiskava v presejalnem programu za odkrivanje predrakavih in zgodnje rakavih sprememb materničnega vratu (program ZORA), saj omogoča pravočasno odkrivanje in zdravljenje sprememb.

C

• Cepljenje proti HPV je enostaven, izjemno varen in najučinkovitejši ukrep za preprečevanje okužb s HPV in s HPV povezanih bolezni, vključno z rakom materničnega vratu. S cepljenjem lahko preprečimo 70−90 % primerov raka materničnega vratu, 50−85 % predrakavih sprememb visoke stopnje, 20−90 % drugih s HPV povezanih rakov (raki zunanjega spolovila, zadnjika in ustnega dela žrela pri obeh spolih ter rak nožnice), več kot 90 % genitalnih bradavic in skoraj vse primere respiratorne papilomatoze grla. Cepljenje se priporoča obema spoloma, najučinkovitejše pa je pred 15. letom, saj je imunski odgovor pri mlajših boljši, verjetnost predhodne okužbe pa manjša. Zato se pri cepljenju mlajših od 15 let uporabljata dva odmerka, pri starejših pa trije. V Sloveniji se prvo cepljenje izvaja v 6. razredu osnovne šole na sistematskem pregledu, brezplačno pa se vsi zamudniki lahko cepijo do vključno 25. leta.  
• Cepilna mesta: vsi do vključno 25. leta starosti se lahko brezplačno cepijo pri šolskih, študentskih ali izbranih zdravnikih ter na cepilnih dnevih, ki jih organizirajo v nekaterih zdravstvenih domovih. V UKC Ljubljana se je možno cepiti v Cepilnem centru (Cepilna točka DTS-Urgenca), potrebno se je naročiti na: [email protected] ali po telefonu 01 5224 628 vsak dan do 11. ure.

Č

• Človeški papilomavirusi (HPV) (angl. human papillomaviruses) so virusi, ki živijo v koži in sluznicah ljudi. Poznamo več kot 200 različnih genotipov, okoli 45 jih povzroča okužbe splovil, rodil in predela okoli zadnjika. Okužbe s HPV so zelo pogoste, vsaj enkrat v življenju se s HPV okužimo skoraj vsi. Okužba se prenaša s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe, kot so ljubkovanje, spolni odnosi (vaginalni, analni, oralni). Okužbo lahko med različnimi deli telesa prenašamo tudi z rokami. Prav tako se lahko okužba prenese z matere na novorojenčka ob porodu.
• Čas od okužbe do razvoja raka: Čas od okužbe z nevarnejšimi genotipi HPV do razvoja raka materničnega vratu lahko traja več let, običajno od 10 do 30 let. Ta dolg časovni okvir omogoča pravočasno odkrivanje in zdravljenje predrakavih sprememb, kar lahko prepreči razvoj raka.

D

• Dolgotrajna okužba je okužba, ki traja več let. Dolgotrajna okužba z nevarnejšimi genotipi HPV lahko povzroči predrakave spremembe in raka. Če okužba s temi genotipi traja več let, je večja verjetnost, da bodo nastale predrakave ali rakave spremembe materničnega vratu, zelo redko pa povzroči tudi predrakave spremembe in raka nožnice pri ženskah ter zunanjega spolovila, zadnjika in raka ustnega dela žrela pri obeh spolih. Dolgotrajna okužba se lahko razvije tudi v latentno, kjer okužba ostane neaktivna (speča) več let ali desetletij, preden se ponovno aktivira.
• Dejavniki tveganja povečujejo verjetnost za okužbo in s tem za razvoj bolezni povezanih s HPV. Dejavniki tveganja za okužbo s HPV vključujejo zgodnji začetek spolnega življenja, večje število spolnih partnerjev in neuporaba kondoma.

E

• Električna zanka (LLETZ): Predrakave spremembe visoke stopnje se praviloma zdravijo z izrezovanjem dela materničnega vratu. Najpogosteje se uporablja tehnika izrezovanja z električno zanko (kratica LLETZ), ki se izvaja ambulantno v lokalni anesteziji. Redkeje se spremembe zdravijo s konizacijo s skalpelom v splošni anesteziji.

G

• Genotipi: Poznanih je več kot 200 genskih različic HPV, ki jih imenujemo genotipi. Približno 45 genotipov HPV povzroča okužbe spolovil, rodil in predela okoli zadnjika. Večina okužb ni nevarnih in okuženim ne povzroča nobenih težav. Kadar pa okužba povzroči bolezen, je ta odvisna od genotipa HPV, s katerim se človek okuži. Glej tudi nevarnejši, manj nevarni in kožni genotipi.
• Genitalne bradavice so ena izmed najpogostejših spolno prenosljivih bolezni. Povzročajo jih manj nevarni genotipi HPV, predvsem HPV-6 in HPV-11. Gre za nerakave bradavičaste izrastke na koži in sluznici anogenitalnega področja.

H

• HPV: je mednarodna kratica za človeške (humane) papilomaviruse (angl. human papillomaviruses), skupino več kot 200 sorodnih virusov, ki okužijo kožo in sluznice ljudi.

I

• Intimni stiki, vključno z vaginalnim, analnim in oralnim spolnim odnosom, so glavni način prenosa HPV. Okužba se lahko prenese tudi z dotikom genitalij ali deljenjem spolnih igrač. Ker se HPV prenaša s stikom s kožo ali sluznico, se lahko okužba zgodi tudi pri intimnih stikih brez penetracije. Uporaba kondoma zmanjšuje tveganje za prenos HPV, vendar ne zagotavlja popolne zaščite, saj lahko virus okuži področja, ki niso prekrita s kondomom.
• Izkoreninjenje ali eradikacija pomeni, da se bolezen globalno ne pojavlja več, kljub temu da ne izvajamo več preventivnih ukrepov. Edini primer izkoreninjenja nalezljive bolezni so črne koze. Ta termin ni enak odpravi.

J

• Javno zdravje se osredotoča na preprečevanje bolezni in promocijo zdravja v populaciji. V kontekstu HPV so ključni ukrepi javnega zdravja cepljenje proti HPV in udeležba v presejalnih programih, kot je program ZORA, ki omogočajo zgodnje odkrivanje in zdravljenje predrakavih sprememb materničnega vratu. Ti ukrepi so bistvenega pomena za zmanjšanje pojavnosti raka materničnega vratu in drugih bolezni, povezanih s HPV, ter za izboljšanje splošnega zdravja prebivalstva.

K

• Kožni genotipi HPV povzročajo različne vrste kožnih bradavic. Med najpogostejšimi so HPV-2, HPV-27 in HPV-57.

L

• Latentna okužba je okužba, ko HPV virus ostane prisoten v tkivu, ampak v neaktivni obliki. Virus se lahko ponovno aktivira kadarkoli v življenju. Pogosto ni mogoče natančno določiti, kdaj je do okužbe prišlo, zato se lahko simptomi pojavijo tudi pri ženskah, ki so v dolgotrajnih in stabilnih partnerskih zvezah ali že dlje časa niso imele intimnih stikov.

M

• Manj nevarni genotipi HPV povzročajo genitalne bradavice in spremembe sluznice spolovil, ki praviloma ne napredujejo v raka. Med najpogostejšimi sta genotipa HPV-6 in HPV-11.

N

• Naravni potek okužbe:  Okužbe s HPV imajo različne naravne poteke. Večina okužb s HPV poteka brez simptomov in okužena oseba pogosto ne ve, da je okužena (asimptomatska okužba). Okužbe so običajno prehodne in minejo brez posledic v enem do dveh letih. Tudi okužbe z nevarnejšimi genotipi HPV so najpogosteje prehodne in nikoli ne bodo povzročile bolezni. Vendar pa lahko dolgotrajna okužba z nevarnejšimi genotipi HPV povzroči predrakave spremembe, ki lahko, če jih ne odkrijemo in zdravimo, napredujejo v raka. HPV gre lahko tudi v neaktivno, spečo obliko, kar imenujemo latentna okužba, ki se lahko kadarkoli kasneje ponovno aktivira.
• Nevarnejši genotipi HPV povzročajo predrakave spremembe in raka. Med njimi je približno 13 genotipov, med katerimi je najpogostejši HPV-16, sledi pa mu HPV-18. Dolgotrajna okužba s temi genotipi lahko povzroči predrakave spremembe in raka materničnega vratu, redkeje pa tudi raka nožnice pri ženskah ter zunanjega spolovila, zadnjika in raka ustnega dela žrela pri obeh spolih. Od okužbe do razvoja raka običajno mine več let, pogosto tudi 10 do 30 let.

O

• Okužba s HPV je ena najpogostejših virusnih okužb, ki se prenaša s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe, najpogosteje prek spolnih odnosov (vaginalnih, analnih ali oralnih). Okužbe imajo različne naravne poteke. Najpogosteje poteka brez simptomov in se pogosto spontano pozdravi v enem do dveh letih, ne da bi povzročila kakršnekoli težave. V redkejših primerih lahko okužba vodi do predrakavih sprememb in raka. Okužba se lahko prenese tudi z matere na novorojenčka ob porodu.
• Odprava ali eliminacija raka materničnega vratu pomeni, da bomo letno odkrivali manj kot 4 nove primere na 100.000 žensk (starostno standardizirana incidenčna stopnja – svetovni standard). Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je Slovenijo na podlagi dobrih rezultatov programa ZORA že prepoznala kot državo, ki lahko med prvimi v Evropi doseže odpravo raka materničnega vratu. Poleg dveh ciljev, ki jih v Sloveniji že dosegamo, to je več kot 70 % pregledanost in učinkovito zdravljenje predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu pri več kot 90 % žensk, moramo doseči še tretji cilj SZO, to pa je 90 % precepljenost deklic proti HPV. Ta termin ni enak izkoreninjenju.

P

• Predrakave spremembe materničnega vratu visoke stopnje označujemo kot PIL-VS (ploščatocelična intraepitelijska lezija visoke stopnje) ali po starejši terminologiji kot CIN (cervikalna intraepitelijska neoplazija), ki jo glede na tveganje za razvoj raka razdelimo na CIN 2 in CIN 3. Predrakave spremembe pravočasno odkrivamo in zdravimo na rednih presejalnih pregledih v državnem programu ZORA. Če teh sprememb ne odkrijemo in ne zdravimo, lahko po več letih napredujejo v raka materničnega vratu.
• Pregledanost: pri izračunih uporabljamo 3-letno pregledanost ciljne populacije ZORA. Pove nam, kolikšen odstotek žensk starih 20−64 let je v opazovanem 3-letnem obdobju imelo vsaj en izvid brisa materničnega vratu.
• Prenos HPV se zgodi ob stiku s kožo ali sluznico. Večina prenosov HPV se zgodi z intimnimi stiki, ki vključujejo vaginalni, analni in oralni spolni odnos, zadostuje tudi dotik genitalij in deljenje spolnih igrač. Uporaba kondoma zmanjšuje tveganje za prenos HPV, vendar ne zagotavlja popolne zaščite, saj lahko virus okuži področja, ki niso prekrita s kondomom. Možen je tudi prenos z mame na novorojenčka ob porodu.
• Presejalni program je organizirano populacijsko presejanje. V Sloveniji obstajajo trije presejani programi za zgodnje odkrivanje raka: ZORA (zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka materničnega vratu), DORA (zgodnje odkrivanje raka dojk) in SVIT (zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki).
• Presejanje za raka materničnega vratu pomeni iskanje in odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb pri navidezno zdravih odraslih ženskah s preprostimi preiskavami ali testi. Med zdravimi preiskovankami odkrijejo tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz odkritih sprememb razvil rak, ali že imajo začetno obliko raka. Preiskava, ki se uporablja pri presejanju, je bris materničnega vratu ali test PAP.
• Pozitiven izvid testa HPV pomeni, da je v vzorcu prisoten HPV. Pozitiven izvid ne razkriva, kako dolgo je ženska okužena. Lahko gre za prehodno, dolgotrajno ali ponovno aktivirano latentno okužbo. Partnerjev HPV-pozitivnih žensk se ne testira na HPV. Indikacije za triažni test HPV so natančno določene v sodobnih mednarodnih in slovenskih strokovnih smernicah.

R

• Rak materničnega vratu je ena od resnih bolezni, ki jih lahko povzročijo nevarnejši genotipi HPV. Dolgotrajna okužba z nevarnejšimi genotipi, kot sta HPV-16 in HPV-18, lahko vodi do predrakavih sprememb, ki se sčasoma razvijejo v raka materničnega vratu.
• Raki, povezani s HPV, so rak materničnega vratu, vulve, vagine pri ženskah, penisa pri moških in zadnjika ter ustnega žrela pri obeh spolih.
• Redni preventivni ginekološki pregledi: Redna udeležba na preventivnih ginekoloških pregledih z odvzemom brisa materničnega vratu je ključnega pomena za zgodnje odkrivanje in zdravljenje predrakavih sprememb, ki jih lahko povzroči okužba s HPV. V Sloveniji je bil leta 2003 vzpostavljen državni presejalni program ZORA, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju in zdravljenju predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu. Redni ginekološki pregledi pomagajo zmanjšati tveganje za razvoj raka materničnega vratu.
• Respiratorna papilomatoza je bolezen, ki je posledica okužbe novorojenčka med porodom, če ima nosečnica genitalne bradavice. Je redka, a zelo resna in vztrajna bolezen.

S

• Spolno prenosljive okužbe so okužbe, ki se prenašajo s spolnimi stiki. Okužbe s HPV so najpogostejše spolno prenosljive okužbe, saj se večina spolno aktivnih oseb vsaj enkrat v življenju okuži s HPV.

T

• Test HPV: S testom HPV v laboratoriju določajo prisotnost nevarnejših HPV v brisu materničnega vratu. Uporabimo ga pri ženskah s spremembami materničnega vratu nizke stopnje in pri ženskah, ki so bile zdravljene zaradi predrakavih sprememb. Če je izvid testa HPV negativen, ima ženska kljub začetnim patološkim spremembam ali zdravljenju izjemno majhno tveganje, da bo v naslednjih nekaj letih zbolela za rakom materničnega vratu. Zato takšna ženska običajno ne potrebuje dodatnih pregledov. Če je izvid testa pozitiven, to še ne pomeni, da ženska že ima predrakave ali rakave spremembe materničnega vratu, potrebuje pa dodatne ginekološke preglede, kjer bo ginekolog preveril, ali je okužba povzročila patološke spremembe.  
• Test PAP (bris materničnega vratu): je mikroskopski pregled brisa materničnega vratu, s katerim lahko odkrijemo prostemu očesu nevidne predrakave spremembe. Bris odvzame ginekolog med preventivnim ginekološkim pregledom v državnem presejalnem programu za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu ZORA. Redni preventivni pregledi, ki se izvajajo enkrat na tri leta, omogočajo odkrivanje predrakavih sprememb pri navidezno zdravih ženskah brez znakov bolezni. Te spremembe nato zdravimo in s tem preprečimo razvoj raka materničnega vratu. Test PAP je imenovan po njegovem izumitelju, grškem zdravniku Georgu Papanicolaou.

U

• Učinkovitost cepljenja: Študije učinkovitosti cepljenja proti HPV so pokazale, da cepljenje bistveno zmanjšuje pojavnost genitalnih bradavic, predrakavih sprememb in raka materničnega vratu. Cepljenje je najbolj učinkovito, če se izvede pred 15. letom, saj je imunski odgovor takrat boljši in verjetnost predhodne okužbe manjša. Zato se pred 15. letom cepi z dvema odmerkoma, kasneje pa s tremi.

V

• Varnost cepiva: Cepivo proti HPV je dokazano izjemno varno. Številne študije in nadzorni sistemi po svetu spremljajo varnost cepiva. Najpogostejši neželeni učinki so blagi in prehodni, kot so bolečina in oteklina na mestu vboda. Pomembno je poudariti, da so koristi cepljenja v preprečevanju resnih bolezni bistveno večje od tveganj za neželene učinke.

Z

• ZORA: Državni presejalni program za Zgodnje Odkrivanje predRAkavih sprememb materničnega vratu, ki omogoča pravočasno odkrivanje in zdravljenje predrakavih sprememb ter preprečuje razvoj raka. Presejanje za raka materničnega vratu pomeni iskanje in odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb pri navidezno zdravih odraslih ženskah s preprostimi preiskavami ali testi. Med zdravimi preiskovankami odkrijejo tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz odkritih sprememb razvil rak, ali že imajo začetno obliko raka. Slovenija je zaradi tega programa ena izmed vodilnih držav v boju proti raku materničnega vratu.

Vodnik po izrazih o HPV  temelji na preverjenih informacijah iz publikacije Kaj morate vedeti o HPV?,  Onkološkega inštituta Ljubljana, ki je bila izdana v okviru Državnega programa ZORA za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu. Ta program je ključnega pomena za preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu v Sloveniji. Več informacij najdete v publikaciji, ki je dostopna na spletnem naslovu: Kaj morate vedeti o HPV?

Za podrobnejše informacije o tem, kako lahko zaščitite svojega otroka pred HPV in povezanimi raki, vas vabimo, da obiščete uradno stran NIJZ na naslednji povezavi: NIJZ – Zaščitite svojega otroka pred HPV in povezanimi raki. Prav tako vam priporočamo, da si na Med.Over.Net ogledate rubriko O HPV od A do Ž, ki je bila ustvarjena v okviru evropskega projekta PERCH, v katerem je v boju proti rakom, ki jih povzročajo okužbe s HPV, združilo moči kar 18 držav. V Sloveniji projekt vodi Onkološki inštitut Ljubljana.

Vir:

• Onkološki inštitut Ljubljana. (2017). Kaj morate vedeti o HPV? Državni program ZORA: Državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana. Dostopno na: https://zora.onko-i.si/fileadmin/user_upload/publikacije/informativni_materiali/2017_knjizica_HPV_web.pdf. Zadnji dostop: avgust 2024.
• Drugi vir: strokovnjaki iz Državnega programa ZORA