Na nove okoliščine in vznemirljive dogodke se otroci odzivajo različno: lahko postanejo tihi, preveč aktivnih, lahko izgubijo apetit, jih boli trebušček, težko zaspijo, imajo izbruhe jeze, se oklepajo staršev … V programu preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov Program ZDAJ, ki deluje pod okriljem NIJZ, so pripravili nekaj nasvetov, kako lahko starši pomagamo otrokom v teh za otroke lahko stresnih trenutkih.
Otroku dajmo priložnost, da ubesedi svoje občutke
Pogovor bo lažje stekel, če se bomo z otrokom pogovarjali med sproščujočo dejavnostjo, na primer med sprehodom, risanjem, sestavljanjem kock … Ko se z otrokom pogovarjamo, umaknemo vse zaslone in se otroku zares posvetimo.
Otroku povemo, da so občutki strahu in vznemirjenja del življenja in da minejo. Lahko ga spomnimo na vznemirljive izkušnje, ki jih je otrok že prebrodil.
Naučimo ga prepoznati napetost
Otroku pomagajmo, da bo znal prepoznati napetost, ko jo bo začel doživljati. Da jo sprejme, ne obsoja in se skuša pomiriti. Denimo, lahko ga naučimo dihalnih vaj ali pa da si v takih okoliščinah govori kratke pomirjujoče stavke, kot so “Uspelo mi bo” ali “Dovolj je, če samo poskusim“.
Otroci se med seboj razlikujejo: nekateri potrebujejo čas in najprej z varne razdalje opazujejo novo situacijo, drugi imajo radi spodbudo in bližino odraslega. Če se naš otrok hitro vznemiri, o tem obvestimo vzgojitelje/učitelje, ki za otroka skrbijo, ko je v vrtcu ali šoli.
