Pozdravljeni.

Imam 2,5 mesečno hči. S partnerjem živimo v najemniškem stanovanju. V stanovanju živim od leta 2019, partner se je preselil k meni, ko sem zanosila. Pogodbo za stanovanje ima od januarja 2024. S hčerko sva v stanovanju prijavljeni za stalno, partner začasno. Partner je tujec in v Sloveniji nima stalnega prebivališča. Preden sem zanosila, sem partnerja poznala približno pol leta, videvala sva se zelo malo. Preden sem izvedela, da sem noseča, sem želela z njim zaključiti, ker sem videla, da ni človek, s katerim bi želela ostati. Ko sem zanosila, pa sem se odločila, da mu dam priložnost, da zaživimo kot družina. Zelo hitro po tem, ko se je preselil k meni, sem videla, da je bila to največja napaka, ki sem jo storila. O podrobnostih, kaj se je dogajajo, ne bom. Ves čas je govoril, da bo vse drugače, ko se otrok rodi. Jaz sem vedela, da temu ni tako, pa sem vseeno vztrajala in dopuščala to možnost. Seveda, z rojstvom ni bilo nič bolje, stvari so strmo šle navzdol. Večkrat sem ga prosila, da naj se izseli, da potrebujem mir zase in za otroka. On se noče izseliti. Ne pristaja na to, da greva narazen in si poišče drugo stanovanje. Veš čas ponavlja, da se bova zrihtala. Sedaj me je začel izsiljevati s tem, da ga ne morem vržt iz stanovanja, dokler mu jaz ne poiščem drugega stanovanja, takšnega, ki ga bo on pripravljen sprejeti. Z njim sem res nesrečna, spravlja me v obup in počutim se ujeto v odnos, v katerem trpim. Po težkem prepričevanju je pristal vsaj na to, da bova šla skupaj na psihoterapijo, da poizkusiva rešiti, kar je zafurano. Skrbi me, da ne bom zdržala, da me bo spet pripeljal do roba, ko izgubim nadzor nad sabo. Trenutno smo na morju v stanovanju mojih staršev, s hčerko bi tu še lahko ostali, vendar ne bova, ker mi grozi, da bo poklical CSD, češ da sem mu ukradla otroka. Ne upam si mu nasprotovati, ker bo delal scene in temu se želim izognit. V resnici bi bilo za nas najbolje, da bi midve v miru ostale tu, on pa bi se vrnil v naše stanovanje in šel delat. Na morju bi ostali kvečjemu par dni več od njega, in se potem vrnili v stanovanje, vendar na to ne pristane. Problem tega stanovanja je tudi ta, da smo prisiljeni bivati v eni sobi in, ker se res ne razumeva, je to nevzdržno. Torej, vračamo se v pekel. Ker partner ne pristaja na to, da se s punčko odseliva, preprečuje mi, da bi jo odpeljala in šla stran od njega, grozi, da me bo prijavil na csd, ne pristaja niti na to, da bi se odselil on. Iz obupa sem mu rekla, da mu bom hči pustila, samo naj pusti meni, da grem stran. To seveda ni možno izpeljati, ker on dela in ne more skrbeti zanjo. Naj povem še to, da mi je v enem izmed prepirov priznal, da je z mano samo zato, ker nima kam iti in zaradi hčerke. Da zato noče iz stanovanja. Sicer pa je do hčere ljubeč, skrben, z njo ravna lepo. Jaz se tega zavedam in mu to dam tudi vedeti. Z razliko od njega, ki me obtožuje, da ne skrbim za svojega otroka, da ga spravljam v življenjsko nevarnost (tu govori o situaciji, ko smo šli ob 19h na plažo v senco, in on trdi, da je za dojenčka prevroče in da sem ji zaradi tega, ker mislim samo nase in svoje potrebe, ogrozila življenje). Zelo je zaščitniški in zelo se boji za tega otroka, mislim, da pretirano. Na plažo zaradi tega sploh ne gremo, punčka je cel dan zaprta v stanovanju, ker naj bi bilo po njegovem zunaj prevroče. Zvečer gre na sprehod in to je vse. Več ljudi mu je že povedalo in ga želelo prepričati, da je za otroka dobro, da je na svežem zraku, da je pod borovci v senci za morjem drugače kot med hišami na betonu, vendar on vztraja pri svojem. Zelo mi je težko, ker se počutim povsem nemočno. Če bi hotela otroka vzeti za plažo, bi mi to fizično preprečil. Zato sem se z njim nehala boriti.

Sprašujem vas, kaj se zgodi, če v času, ko bo on v službi, spakiram stvari in grem z otrokom stran? On trdi, da me bo, če to storim, prijavil, da sem mu ukradla otroka. Stran bi šla za toliko časa, dokler si ne bi našel drugega stanovanja, potem bi se vrnili nazaj (v to stanovanje si želim vrniti zato, ker sem bila tu prva in ker je najemnina tega stanovanja normalna in jo lahko plačujem. Če bi iskala drugo stanovanje, bi morala zanj odšteti 2x več, kar pa si ne morem privoščiti). Kakšne posledice bi bile v tem primeru zame? Seveda bi pred tem šla na CSD in jih o situaciji obvestila, vendar me to zanima sedaj, ko še nismo šli nazaj domov, ker me skrbi, kako bo, ko bomo spet zaprti skupaj v eni sobi.

Pozdravljena,

ne razumem, zakaj pa vi ne greste na CSD in tam poiščete pomoč?

Res, ne razumem, kolikor razumem, on še od tukaj ni….
torej, pot pod noge in takoj proč od njega..imamo tudi varne hiše veste, in tja vas CSD da, da se umiri stanje in zadeve uredite.
Torej, pojdite že od njega, sama boste odgovorna, če pride do česa hujšega. Ne odlašajte.
In pa, kolikor razumem, imate starše..zakaj pa se ne zatečete k njima na pomoč? Samo zanima me…

Vse dobro in sporočite, kako ste.