Operacija rame
artroskopijo desne rame. Predvidoma bi naredili tenotomijo bicepsa,
subakromialno dekompresijo ter odstranitev kalcinacije subskapularisa
PROSIM VAS,CE MI RAZLOZITE KAKSNI SO TO POSEGI?ODSTRANITEV KALCIJA MI JE ZE ZNANA.
KAJ LAHKO PRICAKUJEM PO POSEGU?SEDAJ SO HUDE BOLECINE,MRAVLINCENJE V SAMI RAMI,OMEJENA GIBLJIVOST.
TENOTOMIJA BICEPSA-ALI JE TO POTEM TAKO RECENO POPAJ RAMA?IN ALI JE RES DA V TEJ ROKI POTEM NI VEC TOLIKO MOCI?
NAMRRC OP IMAM 18.9.2024 IN SE MORAM ODLOCITI ALI GREM ALI OSTANE STANJE TAKSNO KOT JE.
KAKO PA JE Z STRDKI?NAMREC LANSKO LETO PO OP KOLENA IMELA HUDO PLJUCNO EMBOLIJO.
HVALA
Spoštovani!
Tenotomija dolge glave bicepsa je poseg, kjer se bicepsovo tetivo prekine ob narastišču na glenoid. To zmanjša bolečine v ramenu (ker je bicepsova tetiva pogost vir bolečine) in naj ne bi (po študijah) bistveno vplivalo na moč. V kolikor je boleča bicepsova tetivo izvor težav, je pogosto moč ob umiritve bolečine izboljšana.
Ob prekinitvi tetive se pogosto mišica povsem pokrči, tetiva pa zleze navzdol v podlaht, kar lahko vodi do t.i. Popajevega znaka. Ta je bolj estetske narave in ne toliko funkcionalna motnja. Bolj je opazen pri vitkih in mišičastih rokah, manj pri tistih, nekoliko močnejše postave. Popajevemu znaku se lahko izognemo, če se napravi tenodeza, kar pomeni, da se bicepsovo tetivo učvrsti v sulkusu (mestu njenega poteka) in s tem prepreči, da bi se potegnila v nadlaht. O tem se morate predoperativno pogovoriti z operaterjem.
Subakromialna dekompresija je rutinski postopek, ki je pogosto del ostalih artroskopskih postopkov na ramenu. Gre se za to, da je pogosto (vsaj delni) vir težav utesnitev pod akromionom (kostnim izrastkom lopatice). V tem delu se nahaja subakromialna/subdeltoidna burza, ki lahko postane vneta, zadebeljena in boleča in s tem vir bolečine. S subakromialno dekompresijo se zabrazgotinjeno burzo odstrani, naredi nekoliko več prostora, včasih se tudi kostno pobrusi akromion, da se pridobi še dodaten prostor. Poseg je pretežno protibolečinski.
Odstranitev kacinacij je nekoliko nepredvidljiva. Lahko so kalcijacije dobro dostopne in jih je sorazmerno lahko odstraniti, lahko pa so v jedru tetive in z odstranitvijo dodatno oslabimo tetivo, kar je včasih potrebno dodatno oskrbeti, včasih pa dodatna oskrba tetive niti ni možna.
Strdki, načeloma, po artroskopksih posegih na ramenu niso problematični. V kolikor pa že imate negativno izkušnjo se lahko pogovorite z operaterjem o profilaktičnem predpisu nizkomolekularnega heparina (npr. Clexane/Fragmine/Fraxiparine).
Kot rezime, planiran poseg na ramenu je pretežno protibolečinske narave. Vsaj v mojih rokah, vendar sam osebno še nisem zelo izkušen ramenski kirurg, je protibolečinski uspeh tovrstnih posegov do neke mere nepredvidljiv. So pacienti, ki jim močno odleže, in so pacienti, ki imajo težave tudi dalje. V tem smislu je artroskopija rame poseg, ki se opravi, kot poizkus lajšanja bolečin, kadar so ostali postopki (predvsem protibolečinska terapija in fizioterapija) odpovedali.
V kolikor pa imate glede operativnega posega še dileme, Vam predlagam da se neposredno pogovorite s svojim predvidenim operaterjem. Pomembno je namreč pred posegom uskladiti pričakovanja, da se izognemo morebitnemu nezadovoljstvu po posegu.
Z lepimi pozdravi,
Klemen Aleš Pilih
Hvala na odgovoru.
Sedaj me pa se zanima,ker sem dobila izvid krvi za operacijo te rame da je moj INR 1,to pomeni da imam pregosto kri,ali je to velika nevarnost za strdke po op?
Namrec lansko leto sem v roku 24 ur dobila po op.kolena globoko vensko trombozo in pljucno embolijo.Ali smatrate da bi bilo bolje prestaviti op,dokler se kri ne uredi?
Pozdravljeni!
Vrednost INR 1,0 je normalna. INR vrednost se dobi tako, da se čas strjevanja Vaše krvi deli z standardiziranim vzorcem. Vrednost 1,0 torej pomeni vrednost standarda in je “idealna”.
Glede prebolele troboze težko sodim. Najbolje bo, da se pogovorite s svojim operaterjem ali svojim zdravnikom antikoagulantne ambulante. Sam v takšnih primerih včasih zgolj zaradi dušnega miru uvedem NMH (npr. Clexane, Fragmin …) v preventivnem odmerku za deset dni, vendar to pri operacijah na ramenu ni standard.
LP, K A Pilih
Spoštovani!
Pooperativni rehabilitacijski protokoli se nekoliko razlikujejo med seboj. Pri nas je protokol okvirno sledeč: ker si želimo, da se tetiva dolge glave bicepsa, v kolikor je mogoče, zabrazgotini v bicepsovem žlebu 6 tednov odsvetovana aktivnost bicepsa (torej počitek z roko), nato pa se prične z zmernimi aktivnostmi ter razgibavanjem, tako da se rehabilitacija zaključi približno 3 mesece pooperativno.
Je pa v resnici tako, da pri navedenem posegu ne gre za rekonstruktivni poseg in bi v resnici posameznik lahko pričel z roko (vsaj pasivno) v polnem obsegu razgibavati že neposredno pooperativno. Nato pa bi se aktiviral ob umirjanju bolečin. V tem primeru bi se lahko rehabilitacijo skrajšalo na okvrino 2 meseca.
Z lepimi pozdravi,
Klemen Aleš Pilih