Zdravo,

Leto dni sem bila v zvezi, ki je postajala vsak dan slabša (stara sva 34 let). Razlog je bil alkohol, kokain, kričanje, flirtanje, konstantno obtoževanje varanja, non stop klici iz strani njegove naj boljše prijateljice. Jaz nikamor nisem smela sama, da sem se izognila kregu, medtem ko on pripelje svojo najboljšo prijateljico domov samo da me ni (npr. zaradi službenih piknikov). Bila sem aktivna plezalka, hribovka, po enem letu sem brez kondicije, brez volje.

Vrhunec pa sva dosegla v tem tednu. Greva skupaj ven, obleta vse ženske v lokalu, naslednji dan mu povem, da me je prizadel, on kriči name, da to flirtanje in da je z mano nekaj mentalno narobe, če mi je zaradi tega hudo.

Čez teden dni se napije sam, zmenil se je s svojo najboljšo prijateljico. Pride pijan k meni, prižiga luči, ne spim. Zjutraj pred službo ga peljemk njemu, da zamenja obleke, vmes se skregava ker mu ne odgovarjam kaj sem jaz počela zvečer doma in ne verjame da sem spala, pusti avto sredi ceste in gre ven. Drugi dan si vzamem dopust, ker enostavno nisem morala delati, saj sem bila neprespana. Zopet kričanje, da če si vzamem dopust mora on to vedeti in sem totalno egoistična.

Postavila sem ga pred dejstvo in moj pogoj je bil, da se name neha dreti in zmanjša pijačo. Na to je odgovoril da se nehal dreti ne bo, ker se obnašam, da si prav želim da se in da bo glede alkohola sedaj se slabše, ker je pod stresom.

Zvezo sem na podlagi telefonskega pogovora prekinila.

Prišel je domov in se pred vrati začel dreti, kakšna sem da prekinem po telefonu. Ker se kricanje ni umirilo sem zaprla vrata. Nisem ga slišala že dva dni

Torej, če sem prekinila in postavila meje in njega pred dejstvo, ne morem narediti nič več da bi se spremenilo? Me je imel sploh rad? Se pravi je izbral alkohol, droge, prijateljico, flirtanje pred mano? Po vsem tem pa mi je še hudo, ker ga ne bom več videla. 🤦‍♀️

Sam bejži proč od tega dedca, itak da te nima rad . Sploh pa kako si lohk z njim, če je poln kokaina. Zdrži in ne se pustit pregovorit!; Ni popuščanja. Bodi raje sama kot s takim!

Morda bo lažje, če razmišljanje obrneš: kakšnega partnerja si želiš in kako želiš, da se obnaša do tebe? Takega, kot ga imaš sedaj, ali…?

To pišem zato, ker odraslim ljudem enostavno ne moremo postaviti pogojev, da se obnašajo tako, kot si mi želimo. Lahko si to želimo, a niso dolžni delati tako, kot smo si zamislili. Tukaj ni pomembno, če je to prav – pomembno je, da nad tem nimamo kontrole in se je to potrebno naučiti sprejeti.

Predlagam, da se začneš ukvarjati s sabo in ugotoviš, kaj so vzroki, da si se v takega tipa moškega sploh zagledala. Če boš iskrena sama s sabo boš najbrž odkrila marsikaj. In ko se boš s tem sprijaznila se bo šele začelo zdravljenje, da takih moških ne boš več privlačila, še manj spustila v svoje življenje.

Previdno na začetku, ker bo zelo verjetno prišlo do skušnjave, da ga spustiš nazaj v svoje življenje. Ko so ljudje postavljeni pred dejstvo jih veliko začne obljubljati spremembe – te obljube so redko iskrene, ker so izrečene pod pritiskom, katerih sprožilec je strah. Odločitev pod vplivom strahu ne bo sprožila resne želje po spremembi in v večini primerov bosta čez nekaj tednov zapadla v enak vzorec – in še večjo prizadetost.

Dobro je vedeti, da zanj nisi odgovorna. Odgovorna si zase in za svoje dobro.

Vse dobro ti želim.