Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so iz pridobljenih podatkov iz bolnišnic med 24. junijem in 21. julijem zaznali manjši porast števila bolnikov, ki so bili v bolnišnico sprejeti zaradi resne akutne okužbe dihal in jim je bil ob sprejemu potrjen covid-19. Skupaj so bolnišnice v tem obdobju sprejele 31 bolnikov s to diagnozo.
V UKC Ljubljana so za STA pojasnili, da se s povečanim številom primerov covida-19 srečujejo že od junija, vendar je to glede na prejšnja poletja v skladu s pričakovanji. Nekaj bolnikov s covidom-19 je na interni kliniki UKC Ljubljana, v preteklih dveh tednih so okužbe potrdili tudi pri otrocih, ki se zdravijo na infekcijski oziroma pediatrični kliniki. Med njimi je kar nekaj dojenčkov v prvih mesecih življenja. Nekateri potrebujejo hospitalizacijo, nekateri ne. V mariborskem UKC pa trenutno ne zdravijo bolnikov, ki bi potrebovali zdravljenje zaradi covida-19. Zdravniki sicer v ambulantah opažajo porast okužb s koronavirusom.
Eden bolj zagonetnih simptomov: možganska megla
Ko se je leta 2019 pojavil covid-19, je poleg težav z dihali prinesel še vrsto nenavadnih simptomov. Eden bolj zagonetnih tako za strokovnjake, ki bolezen zdravijo, kot tudi za tiste, ki jo prebolevajo, je tako imenovana možganska megla. Pojem opisuje več kognitivnih težav, kot so denimo težave s koncentracijo, pozabljivostjo in osredotočanjem.
Čeprav so se ob mutacijah virusa spreminjali simptomi bolezni, pa je možganska megla ena tistih simptomov, ki še kar spremlja to bolezen. Obolelih ne pesti zgolj med prebolevanjem v akutnem stanju bolezni, temveč v nekaterih primerih tudi tedne ali mesece po preboleli bolezni. Dve novi študiji, objavljeni v reviji New England Journal of Medicine, dodatno osvetljujeta posledice covida-19 na kognitivno zdravje.
Poleg možganske megle lahko covid-19 povzroči vrsto težav, denimo glavobole, kap, težave s spanjem, ohromitev živcev, napade in duševne težave.
Znižanje inteligenčnega količnika
Nedavno je bila v reviji New England Journal of Medicine objavljena študija, v kateri so bile ocenjene kognitivne sposobnosti, kot so spomin, načrtovanje in prostorsko razmišljanje, pri skoraj 113.000 ljudeh, ki so preboleli covid-19. Pri udeležencih so opazili pomembne pomanjkljivosti pri pomnjenju in izvajanju izvršilnih nalog. To velja tako za tiste, ki so bili okuženi s prvimi sevi, kot tudi tistimi, ki so se okužili, ko sta prevladovala seva delta in omikron.
V isti študiji so ugotovili, da je s to okužbo povezan tudi kognitivni upad, enakovreden znižanju inteligenčnega količnika (IQ), in sicer: za tri točke pri osebah, ki so prebolele blago obliko kovida, za šest točk pri osebah, ki so imeli nerazrešene dolgotrajne simptome in za devet točk pri osebah, ki so bile zaradi kovida zdravljeni v enotah intenzivne nege. Ponovna okužba z virusom pa je prispevala k dodatni izgubi IQ za dve točki.
Druga študija, ki je bila objavljena v isti številki revije New England Journal of Medicine, pa je zajela podatke več kot 100.000 Norvežanov, pri katerih so v več časovnih točkah od pozitivnega testa na virus SARS-CoV-2 do 36 mesecev po preboleli okužbi dokumenitrali slabše delovanje spomina.
Nekaj pomembnih študij, ki dokazujejo, kako kovid vpliva na zdravje možganov:
- Obsežne epidemiološke analize so pokazale, da covid-19 poveča tveganje za kognitivne pomanjkljivosti, kot so težave s spominom.
- Slikovne preiskave, opravljene pri ljudeh pred okužbo s covidom-19 in po njej, so po preboleli okužbi pokazale zmanjšanje prostornine možganov in spremenjeno strukturo možganov.
- Študija v kateri so sodelovale osebe z blago do zmerno obliko covida-19 je pokazala dolgotrajno vnetje možganov in spremembe, ki so primerljive s sedemletnim staranjem možganov.
- Huda oblika okužbe covid-19, zaradi katere je potrebna hospitalizacija ali oskrba na intenzivni negi, lahko povzroči kognitivne primanjkljaje in druge poškodbe možganov, ki so enakovredne 20-letnemu staranju.
- Študije v katere so zajeli obdukcije oseb, ki so prebolele hudo obliko covida-19, nato pa mesece kasneje umrle zaradi drugega razloga, so pokazale, da so imele te osebe ob smrti v možganskem tkivu še prisoten virus SARS-CoV-2. To je dokaz, da ta virus, v nasprotju s svojim imenom, ni le virus dihal, ampak lahko pri nekaterih posameznikih vstopi tudi v možgane.
- Študije kažejo, da tudi pri osebah, ki so prebolele blago obliko covida-19, omejeno ‘le’ na pljuča, virus lahko povzroči vnetje v možganih in poslabša sposobnost regeneracije možganskih celic.
- Ob prebolevanju covida-19 lahko pride tudi do okvare krvno možganske pregrade, ki ščiti živčni sistem, in jo naredi “prepustno”. Študije, v katerih so s slikanjem ocenjevali možgane ljudi, hospitaliziranih zaradi covida-19, so pri osebah z možgansko meglo pokazale motnjo oziroma puščanje krvno možganske pregrade.
- Obsežna preliminarna analiza 11 študij, v katerih so podarki skupno skoraj milijon oseb s covidom-19 in več kot šest milijonov neokuženih oseb, je pokazala, da covid-19 povečuje tveganje za razvoj nove demence pri osebah, starejših od 60 let.
Obdukcije pri osebah, ki so umrle zaradi covida-19, so pokazale uničujoče poškodbe v možganih.
Vse te študije kažejo, da covid-19 predstavlja resno tveganje za zdravje možganov, tudi ko gre za blag potek okužbe, učinki pa se razkrivajo na populacijski ravni. V prihodnosti bo ključno ugotoviti, kdo je najbolj ogrožen. Prav tako je treba bolje razumeti, kako lahko to vpliva na doseženo izobrazbo otrok in mladih odraslih ter na gospodarsko produktivnost odraslih v delovni dobi. Prav tako ni jasno, v kolikšni meri bo vse to vplivalo na epidemiologijo demence in Alzheimerjeve bolezni, še pišejo na portalu Scientific American.
