Dober dan želim, čeprav je moj bil bolj pasiven, preživet v spanju čez dan ker sem čez vikend v nočni izmeni.

Trenutno imam v cilju da preživim zadnjo noč. Včeraj ponoči mi je bilo najtežje ker smo se par ur pred pričetkom dela v kolektivu pogovarjali o karieri. Ne vem, če je vsakemu, ki je moj vrstnik uspelo uresničiti cilje, ker meni dejansko ni skoraj nič uspelo, razen trenutne službe.

Včeraj sem se skoraj zajokal v službi, pa sem se uspel zadržati in sem dušo izlil na enem forumu. Odgovor je bil sicer čisto vredu, ampak ker mi je um bil zamegljen z razočaranostjo in obsodbami, jezo itd nisem takoj dobro razumel odgovora.

Razmišljam da bi šel ob delu študirat, ampak imam dvome skoraj vsako leto. Veliko je vsega na tesnem s časom kljub temu da sem samski in živim pri starših. Pač situacija je trenutno takšna. Za stanovanje sparam ampak do sedaj nisem našel nič kar bi mi bilo všeč. Res nočem kupovati nečesa v kar se mi ne zdi smisel preseliti.

Večina sodelavcev ki je še mladih/tudi po 30. letu gre študirat naprej in nekako jim uspe.

Problem je v vožnji do kraja študija, kjer bi najlažje opravil obveznosti, ampak jaz nisem več sposoben voziti. Z javnim prevozom pa bi zamujal v službo in na obveznosti tudi do cca  ene ure.

Razmišljal sem da bi študiral v kraju kjer imam službo ampak je problem, da se mi vse pokriva s službo. Študij je samoplačniški, možnost je da ga finančno krije tudi služba. Če ne bi doštudiral bi moral vračati denar.

Po eni strani si želim iti na faks po drugi strani pa bi vse trpelo, predvsem spanec, živci in opravljanje gospodinjstva. Ne želim še naslanjati na starše. Pomagam jim kolikor lahko kadarkoli sem doma, saj itak nikamor ne hodim po sihtu ker sem zdela ko krpa.

Pozdravljeni,

razumem, da vas trenutna situacija močno obremenjuje in da so občutki, ki jih doživljate, kompleksni. Nočno delo, pogovori o karieri in želje po nadaljevanju študija lahko ustvarijo veliko notranjega pritiska. Ko opazujete uspehe drugih, je naravno, da se pojavljajo občutki negotovosti in samokritičnosti.

Morda se sprašujete, zakaj vaša pot ni tako jasna ali zakaj se vam zdi, da ne napredujete tako hitro kot vaši vrstniki. Takšne misli lahko povzročijo dvome o sebi in svojih zmožnostih, kar je povsem razumljivo. Pomembno je, da si dovolite občutiti te misli in jih ne potlačite, saj so del vašega procesa razumevanja samega sebe in svojih želja.

Vaša želja po študiju in selitvi kaže na to, da imate ambicije in sanje, ki jih želite uresničiti. Hkrati pa se soočate z izzivi, kot so logistika, časm, energija in morda strah pred spremembo, kar lahko vodi v občutek preobremenjenosti. Zdi se, da vas skrbi, kako bi uskladili vse te vidike svojega življenja.

Včasih se lahko zdi, da so vaše želje težko dosegljive, še posebej, ko se soočate z omejitvami, ki jih prinašajo čas, finančna sredstva, fizična izčrpanost in notranje prepreke. V takšnih trenutkih je pomembno, da si dovolite biti prijazni do sebe in priznate, da delate, kar je v vaši moči.

Morda bi bilo koristno raziskati svoje občutke in misli v globljem smislu. Razmislite o možnosti pogovora s psihoterapevtom, ki vam lahko pomaga razumeti te notranje procese in vam nudi podporo na vaši poti. Pogovor z nekom, ki vas posluša in razume, lahko prinese veliko olajšanja in jasnosti.

Lep pozdrav,
Miha Štrukelj