ortopan, zobozdravnik, amalgam, rentgen
Foto: Profimedia

Prepoved uporabe dentalnega amalgama v članicah EU je eden od rezultatov več kot desetletje trajajočih prizadevanj za opustitev uporabe živega srebra in zmanjšanje njegovih izpustov v okolje.

Ker pa so v ustih ljudi še številne amalgamske plombe, bo z njimi povezana ekološka problematika še dolgo aktualna. Kakšna je pot sproščanja živega srebra iz dentalnega amalgama v okolje? Kateri ukrepi so potrebni za preprečitev oziroma zmanjšanje teh izpustov?

Od 1. januarja 2025 bo v EU prepovedano uporabljati dentalni amalgam; države, ki potrebujejo več časa za prilagoditev zdravstvenega sistema, med katerimi je tudi Slovenija, ga morajo opustiti do 30. junija 2026.1 Zaradi pogostih špekulacij o zdravstveni škodljivosti dentalnega amalgama je treba poudariti, da razlog za njegovo opuščanje niso medicinski pomisleki, temveč okoljska tveganja in posredni učinki na zdravje, povezani z izpusti živega srebra v okolje. V EU je edini večji preostali porabnik živega srebra prav zobozdravstvo.2

Strupenost živega srebra

Živo srebro in njegove spojine povzročajo trajne možganske in ledvične okvare pri odraslih ter razvojne motnje v predrojstvenem in zgodnjem porojstvenem obdobju.3 Učinki so odvisni od odmerka, načina in trajanja izpostavljenosti ter kemijske oblike. Živo srebro se bioakumulira v vodnih in kopenskih prehranjevalnih verigah, zato pomeni večje zdravstveno tveganje za organizme z višjim položajem v prehranjevalni verigi, kamor sodi tudi človek.

Lastnosti dentalnega amalgama

Dentalni amalgam se za popravila zob uporablja že več kot 150 let, ker ga odlikujejo odlične mehanske lastnosti, preprosto delo z njim, dolga trajnostna doba plomb in nizka cena. Med slabosti lahko štejemo barvno neujemanje z zobom ter odsotnost vezave na sklenino in dentin, zaradi česar je zobna preparacija praviloma obsežnejša kakor za adhezijsko vezane novejše materiale. Dentalni amalgam vsebuje približno 50 ut. % živega srebra, ki je v strukturo zlitine vezano s kovinsko vezjo. V okolje se lahko sprošča po dveh poteh: iz amalgamskih odpadkov iz zobozdravstva in pri upepeljevanju trupel v krematorijih.2

Amalgamski odpadki iz zobozdravstva

Zakonodaja zobozdravstvene delavce zavezuje k ločenemu zbiranju amalgamskih odpadkov.4 Neuporabljeni presežek amalgama (nekontaminirani amalgam) je treba zbirati v zaprti embalaži in vodni kopeli, kar prepreči izparevanje živega srebra. Pri izdelavi, odstranjevanju ali poliranju amalgamske plombe nastane heterogena zmes tekočin in različno velikih delcev amalgama, ki jo iz delovnega polja odsesamo z aspiratorjem ali jo pacient izpljune v pljuvalnik. Večje delce prestreže filter, sproščanje manjših delcev (amalgamskega mulja) v komunalne odpadne vode pa prepreči posebna naprava (ločevalnik amalgama), vgrajena v odtočni sistem zobozdravstvenega stola. Zobozdravstveni stol mora biti opremljen z ločevalnikom amalgama, ki zadrži vsaj 95 % delcev.5 Amalgamske odpadke, ki so bili v stiku s pacientom (kontaminirani amalgam), na primer delce iz filtra in ekstrahirane zobe s plombami, zbiramo v razkužilu (na primer v 96-% alkoholu).6 Za prevzem in predelavo odpadnega amalgama skrbijo pooblaščena podjetja, ki so v letu 2022 od izvajalcev zobozdravstvene dejavnosti pri nas prevzela 272 kg amalgamskih odpadkov.7 Za razkuževanje in čiščenje pljuvalnika, ločevalnika amalgama in sesalnega sistema zobozdravstvenega stola priporočajo uporabo sredstev, ki ne vsebujejo oksidirajočih snovi (na primer natrijev hipoklorit), ker lahko te povzročijo sproščanje živega srebra v okolje.8

Izpusti živega srebra iz krematorijev

Živo srebro ima vrelišče pri 357 °C, zato med procesom upepeljevanja iz amalgamskih plomb v celoti izpari, saj temperatura naraste na 1000–1100 °C. Ker so žarni pokopi vse pogostnejši, bodo kljub opuščanju dentalnega amalgama krematoriji še naprej prispevali k onesnaževanju okolja z živim srebrom, zlasti v urbanih okoljih, ker so praviloma nameščeni. Kljub temu spoznanju veljavna zakonodaja EU krematorijev (še) ne zavezuje k uporabi tehnologij za zmanjšanje izpustov živega srebra (in drugih strupenih snovi).9 Le Komisija za varstvo morskega okolja severovzhodnega Atlantika (OSPAR) v pravno nezavezujočem dokumentu priporoča uporabo različnih metod za odstranjevanje živega srebra iz dimnih plinov.10

K onesnaženju okolja z živim srebrom iz dentalnega amalgama prispevajo nepravilno ravnanje z amalgamskimi odpadki iz zobozdravstva in izpusti iz krematorijev. Sproščanje živega srebra zaradi zobozdravstvene dejavnosti lahko preprečimo z ločenim zbiranjem, varnim hranjenjem in recikliranjem vsega odpadnega amalgama, ki nastane pri kliničnem delu. Opuščanje dentalnega amalgama pa še dolgo ne bo zamejilo drugega prispevka, zato bo treba izpuste iz krematorijev meriti in zakonsko regulirati.

Prispevek je nastal v okviru ukrepa Razvoj vsebine inovativnih transnacionalnih učnih skupnosti na področju na izzivih temelječih raziskav ter inovacij znotraj partnerstva evropskih univerz EUTOPIA (ukrep S. E. 1.2).

Viri:

  1. Commision welcomes provisional agreement to ban all remaining intentional uses of toxic mercury in the EU. Brussels: European Commision; 2024.
  2. Assessment of the feasibility of phasing-out dental amalgam. Final report (under Framework Contract No. ENV.C.4/FRA/2015/0042 – Service request 15): European Commission; 2020:1-347.
  3. Chin G, Chong J, Kluczewska A, Lau A, Gorjy S, Tennant M. The environmental effects of dental amalgam. Aust Dent J. 2000;45 4):246-249.
  4. Uredba o ravnanju z amalgamskimi odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti in z njo povezanih raziskavah. Vol 89/08. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije; 2008:12228-12229.
  5. Uredba (EU) 2017/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o živem srebru in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1102/2008. Vol 2017/852. Strasbourg: Uradni list Evropske unije; 2017:1-21.
  6. Jokstad A, Fan PL. Amalgam waste management. Int Dent J. 2006;56 3):147-153.
  7. Odpadki – poročila in publikacije. I. Podatki o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi: Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO); 2024.
  8. Batchu H, Chou HN, Rakowski D, Fan PL. The effect of disinfectants and line cleaners on the release of mercury from amalgam. J Am Dent Assoc. 2006;137 10):1419-1425.
  9. Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o pregledih, ki se zahtevajo v skladu s členom 19(1) Uredbe 2017/852 o uporabi živega srebra v zobnem amalgamu in proizvodih. Bruselj, 2020:1-10.
  10. Mercury emissions from crematoria and their control in the OSPAR Convention Area: OSPAR Commission; 2003:1-12.
Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
164,480
15.07.2024 ob 15:40
297,477
10.07.2024 ob 09:38
113,026
28.10.2022 ob 14:48
Preberi več

Več novic

New Report

Close