Skupaj sva 24let, 11 let poročena ,dva majhna otroka,družina pa razpada.Nevem kaj naj rečem samo vem da bom znorela ,da bi ga najraje vrgla ven iz stanovanja,pa ne morem.Že dolgo let se mi nabira vse skupaj v meni,ker sva kot pes in mačka,sva dva različna težka karakterja, ter niti noben od naju ne želi popustiti. Vse kar naredim doma je za njega narobe,kar pa seveda ni. Cele dneve delam 24 ur vsak dan sem na nogah,pridem izmučena iz službe, otroka skačeta po glavi,učenje,pospravljanje, on pa pride pa reče kaj pa si naredila? Halo, pospravljeno ima vse, čisto je vse,hrano ima, skuhano,zlikano,oprano,jaz pa naj se pretegnem na vse konce.Ko ga prosim da mi vsaj otroka pelje ven,ne kje pa on brez mene ne more nikamor,niti na morje me same ne izpusti.Vedno moramo biti vsi skupaj,vedno kjer koli trgovina,opravki,zdravniki,obupen je resnično rabim odklop od vseh,ker mi tako najeda da bi spokala kovčke in odšla stran.

Najhujša stvar pa je da se tako dere vsak dan na otroka,kletvice nad njima uporablja,name isto,da se komaj držim skupaj. Psihično je bolan a zato je vse sam kriv. Dela na sebi,a nevem koliko to pomaga,razni terapevti,pogovori,a jaz vse to ne morem zdržat.Želim stran a od staršev nimam pomoči,niti ne želim,prisparano nimam ničesar,da bi se odselila stran,in toliko se mi je nabralo,da se mi meša.

Kletvic je toliko,name in na otroka pada vsako dnevno,jaz pa prodam biti najboljša mama otrokom. Dobro je da ne pije,in ne tepe. A nevem več,ločit se ne želi,jaz pa bi samo želela mirno življenje,brez kričanja.

Se sprašujem a bom res zdržala še par let z takim človekom?

se oproščam ker pišem smešno,napačno,ker sem že tako utrujena od vsega.