“Naraščajoče število bolnikov s pljučno hipertenzijo je najverjetneje posledica dveh dejavnikov: v strokovni in laični javnosti se zvišuje ozaveščenost o tej bolezni, poleg tega je danes bolj dostopna presejalna neinvazivna diagnostika – ultrazvok srca,” razlaga spec. interne medicine asist. dr. Polona Mlakar, dr. med. Dodaja, da čeprav gre za zelo redko bolezen, je verjetno nemalo bolnikov še neodkritih, predvsem pri tistih, ki imajo še kakšno pridruženo bolezen, kateri pripisujemo simptome pljučne hipertenzije. “Pri ženskah lahko bolezen odkrijemo v nosečnosti, kar je posledica pomembnih sprememb v krvnem obtoku med nosečnostjo: več je krvi, srce je drugače obremenjeno,” še pove. Doda, da bolnicam s hudo pljučno hipertenzijo nosečnost odsvetujejo, ker je tveganje za plod in nosečnico previsoko; po nekaterih podatkih je umrljivost mame in/ali otroka do 10-odstotna.
Društvo za pljučno hipertenzijo piše, da je pljučna hipertenzija stanje z zvišanim krvnim tlakom v pljučnem krvnem obtoku. Povzroča obremenitev desnega srca, kar vodi najprej v funkcionalne, nato pa še morfološke spremembe desnega srca. Klinično se kaže kot desnostransko srčno popuščanje. Kadar so spremembe desnega srca in pljučna hipertenzija posledica bolezni pljuč, govorimo o pljučnem srcu.
Nezdravljena bolezen lahko povzroči hude zaplete, celo smrt
Po besedah dr. Mlakarjeve, je bilo včasih zdravljenje te bolezni zgolj podporno – blažili so se simptomi, bolniki pa so praviloma umrli nekaj let po postavljeni diagnozi. Razvoj zdravil v preteklih desetletjih je prinesel optimizem: prognoza bolnikov se je povsem spremenila oziroma pomembno izboljšala, na trg pa prihajajo še nova zdravila, pravi.
Simptomi pljučne hipertenzije:
- Zadihanost oz. težka sapa ob telesnem naporu
- Utrujenost
- Zmanjšana telesna zmogljivost
- Bolečine v prsih
- Ponavljajoča se sinkopa pri obremenitvi (redkeje med kašljanjem)
- Hemoptiza oz. izkašljevanje krvi (možna je pri vseh oblikah pljučne hipertenzije)
- Omotica
- Palpitacije (občutek razbijanja srca)
- Modrikaste ustnice
Če ostane pljučna hipertenzija nezdravljena, lahko odpove desna polovica srca. Slednje (desnostransko srčno popuščanje) je vodilni vzrok smrti bolnikov s pljučno hipertenzijo,
opozorja dr. Polona Mlakar, dr. med.
Pomembna je zmerna telesna aktivnost
Pri obravnavi te bolezni pa je v preteklosti prišlo še do enega preobrata: včasih so mislili, da je za osebe s pljučno hipertenzijo bolje, da niso telesno aktivne, zdaj pa se vselej svetuje zmerna telesna aktivnost. “Dokazano je namreč bilo, da so imele osebe s pljučno hipertenzijo, ki so se udeležile nadzorovane rehabilitacije boljše preživetje. Vendar pozor – svetuje se zmerna telesna aktivnost, brez ekstremnih in anaerobnih športov, ki zvišujejo tlak v prsnem košu, kar lahko poslabša bolezen,” sklene dr. Polona Mlakar.
Več o pljučni hipertenziji lahko preberete v tem članku ali na spletni strani Društva za pljučno hipertenzijo.
