Na pot z otrokom? To je dobro vedeti!

I. K., 18. julij 2024
Brezskrbno v poletje
Foto: Profimedia

Število družin, ki se tudi z majhnimi otroki odloča za potovanja v oddaljene, tudi manj razvite kraje, iz leta v leto narašča. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) priporočajo, naj starši skrbno premislijo, kam se bodo z majhnimi otroki odpravili, za koliko časa, na kak način, kakšne vrste potovanj se bomo udeležili …

“V domačem okolju so otroci prilagojeni na časovni pas, klimatske pogoje, nadmorsko višino, živijo v ravnovesju z mikroorganizmi. Na potovanju se vse to lahko spremeni in ti dejavniki lahko vplivajo na njegovo počutje, zdravstveno stanje oziroma lahko privedejo do bolezni, zaradi katere je treba potovanje celo prekiniti,” razlagajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje NIJZ, kjer so pripravili nekaj koristnih nasvetov za starše.

Kadar odhajamo z otrokom v daljne kraje, moramo vedeti več stvari:

  • otroci so bolj dovzetni za večino nalezljivih bolezni kot odrasli,
  • pogosteje se poškodujejo,
  • tudi na urejenih kopališčih, bazenih ni vedno poskrbljeno za varno kopanje,
  • med potovanjem otroci pogosto zbolijo za ”običajnimi” nalezljivimi boleznimi, na primer prehladom, angino, vnetjem ušes, vročino,
  • da so otroci bolj občutljivi na zunanje faktorje npr. sončne žarke, visoke temperature, vlago kot odrasli,
  • da se potovalna slabost lahko pogosto pojavi tudi pri otrocih in dojenčkih,
  • da se pri otrocih višinska bolezen kaže drugače (izguba apetita, razdražljivost, spremenjen vzorec obnašanja, nespečnost, spremenjen ritem spanja…),
  • da otroci ne znajo povedati, kakšne težave imajo oziroma kaj se je zgodilo (ugriz živali, druge poškodbe).

V okviru poglobljene priprave na potovanje v eksotične kraje svetujemo obisk v specialistični ambulanti za potovalno medicino vsaj 5 ali 6 tednov pred potovanjem. Prav tako je treba urediti ustrezno zdravstveno zavarovanje za tujino, vsi otroci, ne glede na starost, potrebujejo za potovanje svoje osebne dokumente s fotografijo.

NIJZ

To imejte vedno pri sebi

Zelo pomembno je, da ste pripravljeni na morebitne zamude – ne glede na vrsto transporta. Pri sebi imejte zadosti pitne tekočine in pripomočkov za higieno rok. Otroka je treba med potovanjem zelo natančno opazovati, saj je razdražljivost na potovanju lahko znak bolezni. Otrokom je treba zagotoviti primeren sedež in varnostne pasove. “Omenjena oprema ni na voljo v vseh državah oz. jo je ponekod težko dobiti. Potovanje z letalom je za majhne otroke in dojenčke lahko naporno. Otroci, lažji od 20 kilogramov, naj potujejo v sedežih, ki so prilagojeni njihovi teži in starosti. Poskrbeti moramo za izenačevanje pritiska v ušesih in primerno hidracijo. Med vzletom/pristajanjem letala naj otrok pije ali žveči, ga dojimo ali hranimo po steklenički.”

Foto: Profimedia

Kaj storiti, če nastopijo takšne težave

Potovalna slabost: K slabosti so še posebej nagnjeni otroci med 2. in 12. letom starosti. Zdravilo, ki ga v tej starosti lahko uporabimo za preprečevanje slabosti, je dimenhidrinat (odmerek 1-1,5 mg/kg telesne teže). Dajeta se eno uro pred začetkom potovanja. Pogost stranski pojav je zaspanost, v zelo redkih primerih pa vznemirjenost, zato je dobro zdravilo preizkusiti doma.

Primerna hidracija: Za rehidracijo pri prebavnih težavah je najbolj primerna oralna rehidracijska raztopina. Količina tekočine, ki jo otrok potrebuje na potovanju, je odvisna od njegove telesne teže in od pridruženih težav (driska, bruhanje, povišana telesna temperatura):

  • osnovna potreba za otroka, lažjega od 10 kg: 100 ml/kg telesne teže,
  • osnovna potreba za otroka od 10 do 20 kg: 1000 ml + 50 ml za vsak kg nad 10 kg telesne teže,
  • osnovna potreba za otroka nad 20 kg: 1500 ml + 20 ml za vsak kg nad 20 kg telesne teže,
  • dodatne potrebe ob pridruženih prebavnih težavah: pri dojenčkih 100 ml za vsako tekoče odvajanje ali bruhanje, pri starejših pa 200 – 300 ml,
  • ob povišani telesni temperaturi: dodati 10 odstotkov osnovno potrebne tekočine za vsako stopinjo in uro povišane telesne temperature (1,3).

Zaščita pred soncem: Za dojenčke do šestega meseca starosti je najbolje, da so v senci in da jih oblečemo v lahka svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačami, glavo pokrijemo s pokrivalom. Pri njih lahko uporabimo sončno kremo le za izpostavljene dele kože v zelo majhnih količinah (obraz, roke). Kreme z zaščitnim faktorjem za celo telo lahko začnemo uporabljati pri dojenčkih šele po 6 mesecu starosti. Priporočajo se kreme z najmanj 15-odstotnim faktorjem zaščite proti UVA in UVB žarkom (vsebujejo širokospektralni SPF).

Med kopanjem naj bo otrok dodatno zaščiten s kopalno majico (obstajajo tudi posebne majice, ki blokirajo sončne žarke) po možnosti z dolgimi rokavi in hlačnicami ter pokrivalom za glavo. Pri občutljivi koži kljub oblačilom na kožo nanesite še sončno kremo.

Zaščita pred piki komarjev: Za otroke od 2 mesecev do 3 let starosti se priporočajo repelenti z učinkovino DEET do 30 odstotkov ali učinkovino pikaridin v 20 odstotkov. Za otroke do 2 mesecev starosti pa svetujemo mehansko zaščito z zaščitno mrežo na vozičku.

Višinska bolezen: Pri otrocih so izguba apetita, nespečnost ali spremembe v vzorcu spanja, razdražljivost, spremembe v aktivnosti ali nepojasnjena plahost lahko prvi znak težav na višini. Starejši otroci se bodo pritoževali zaradi glavobola, kratke sape ali drugih težav z dihanjem. V takih primerih je smiselno počakati na isti višini nadaljnjih 48 ur ali se celo spustiti in opazovati ali težave minejo. Zdravilo za preprečevanje ali zdravljenje višinske bolezni (aceazolamid) pri otrocih ni registrirano.

(Vir: NIJZ)

Kaj je treba nujno vključiti v potovalno lekarno

  • svečke ali tablete proti vročini,
  • viale s fiziološko raztopino,
  • nosni dekongestiv,
  • hladilno/antihistaminsko mazilo za blaženje srbenja kože po pikih,
  • antihistaminik v sirupu,
  • otrokova redna zdravila,
  • pet ali deset kubične brizge za pomoč pri vnašanju zdravil,
  • vlažne robček za kožo,
  • mazilo za nego pordele kože, druga negovalna mazila,
  • ostali pripomočki za prvo pomoč,
  • zanesljiv termometer.

V katerih primerih NIJZ svetuje obisk zdravnika?

  • če kaže hude znake dehidracije (suh, bel jezik, jok brez solz, vdrte oči, opazno zmanjšana količina urina, apatičnost, mlahavost, zožena zavest),
  • ima krvavo drisko,
  • ima telesno temperaturo nad 38,5 Celzija (v pazduhah),
  • ima mrzlico,
  • neprestano bruha in ne obdrži tekočin v sebi,
  • ob hujših prehladnih znakih s temperaturo, bolečinami v grlu, ušesih,
  • kadar pride do ugriza živali, do raznih drugih poškodb (zaradi ustrezne oskrbe).

Za nasvet obiščite forum Pediatrija.

Avtor
Piše

I. K.

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
21,724
19.11.2024 ob 15:38
399
19.11.2024 ob 15:13
2,556
03.10.2018 ob 20:45
Preberi več

Več novic

New Report

Close