Svetovni dan ozaveščanja o avtizmu je bil letos posvečen temi spanja. Pediatrinja in otroška nevrologinja Barbara Gnidovec Stražišar, ter Jerneja Maček specialistka otroške in mladostniške psihiatrije, sta na strokovnem posvetu STAkluba opozorili na pogostost in resnost motenj spanja pri otrocih in mladostnikih z avtizmom. Te motnje ne vplivajo le na spanec, ampak tudi na kakovost življenja teh posameznikov.
Pomen spanja za otroke z avtizmom
Vsi vemo, da je spanec pomemben. Ampak ali veste, da je za ljudi z avtizmom še posebej ključen? Velik odstotek otrok z avtizmom se sooča s težavami s spanjem, kar močno vpliva na njihov spomin, učenje in druge pomembne možganske funkcije.
Pediatrinja Gnidovec Stražišar razloži, da kar od 50 do 80 odstotkov otrok z avtizmom doživlja motnje spanja. Poudarja še da spanje ni odvečen čas, ampak je zelo pomembno za različne procese, predvsem za spomin in odstranjevanje razgradnih produktov presnove v možganih.
S kronično nezadostnim ali motenim spanjem je povezanih veliko srčno-žilnih in možgansko-žilnih bolezni. Nenaspani ljudje so ob tem bolj dovzetni za nabiranje telesne teže in imajo večji občutek lakote, je opozorila. Spanje ob nepravem času in menjavanje dnevno-nočnega ritma pa lahko povzroči večjo dovzetnost za karcinomska obolenja.
Zdravi odrasli človek naj bi spal od šest do devet ur. Niti preveč niti premalo spanja ni dobro! Pri otrocih pa je količina spanja odvisna od starosti, novorojenčki prespijo tri četrtine dneva, medtem ko naj bi mladostniki spali vsaj od devet do deset ur.
Pediatrinja in otroška nevrologinja Barbara Gnidovec Stražišar
To je razlog za več diagnoz
Psihiatrinja Jerneja Maček pa je nekaj več besed namenila avtizmu. Avtizem je kronična razvojno-nevrološka motnja. Pri posameznikih so prisotne vedenjske posebnosti na področju recipročne komunikacije in socializacije, prisotni so tudi usmerjeni interesi in manj prilagodljivo vedenje, velikokrat se pridružijo tudi težave na področju senzorne predelave impulzov. “Simptomatika je široka, lahko se tudi razlikuje med fanti in dekleti, zato je pomembna timska obravnava,” je dodala. Motnjo avtizma naj bi imel po mednarodnih študijah približno en odstotek posameznikov, a vsi niso diagnosticirani. Poznavanje motnje pa se po besedah Maček v zadnjih dveh desetletjih v širšem okolju veča, zato je tudi večje število otrok in mladostnikov usmerjenih v obravnavo in jih posledično več dobi diagnozo.
Če starši opazijo simptome, naj se obrnejo na lokalni center za zgodnjo obravnavo ali na razvojno ambulanto za šolske otroke oziroma mladostnike v lokalnih centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov.
Jerneja Maček specialistka otroške in mladostniške psihiatrije
Nasveti za izboljšanje spanca
Tudi psihiatrinja poudarja pomen higiene spanja, ki vključuje redne spalne rutine, omejitev uporabe elektronskih naprav pred spanjem in ustvarjanje ugodnega okolja za spanje. Pomemben je tudi reden dnevni ritem. V nekaterih primerih so lahko pod strokovnim nadzorom koristna tudi farmakološka sredstva, kot je melatonin. Motnje spanja so pri otrocih z avtizmom pogost problem, vendar ga je mogoče učinkovito obravnavati. Kakovosten spanec je ključen za dobro počutje otroka in celotne družine. Strokovnjaki svetujejo staršem, da se o motnjah spanja poučijo in poiščejo strokovno pomoč, če jo potrebujejo.
