“Ocenjujemo, da se to pojavlja pri približno deset odstotkih žensk v reproduktivnem obdobju. Pri ženskah, ki imajo kronične bolečine v spodnjem delu trebuha ali ne morejo zanositi, pa endometriozo potrdimo pri približno 50 odstotkih,” pravi predstojnica KO za reprodukcijo na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana izr. prof. dr. Helena Ban Frangež, dr. med.
Na endometriozo moramo pomisliti ob zelo bolečih menstruacijah, bolečih spolnih odnosih, kronični bolečini v trebuhu, bolečinah ob odvajanju blata in neplodnosti. V kolikor pacientka sumi, da bi lahko imela endometriozo, naj se o tem pogovori s svojim ginekologom, ki bo opravil pregled, in jo po presoji napotil v Dnevni center za endometriozo na nadaljnjo obravnavo,
svetuje prof. dr. Helena Ban Frangež.
Številni zapleti v trebušni votlini in celo na pljučih
Po besedah sogovornice, sta najpogostejši težavi bolečina in neplodnost, bolečine so odvisne od mesta kjer se endometrioza razrašča. “Lahko gre za boleče spolne odnose, boleče odvajanje blata, lahko vodi v motnjo pasaže blata po črevesu in v skrajnem tudi do zapore črevesja. V kolikor se razraste ob sečevodih jih lahko v nekaterih primerih tako stisne, da seč ne prehaja več in lahko vodi do ledvične odpovedi. Če se endometrioza pojavi v pljučih imajo lahko pacientke ob vsaki menstruaciji pnevmotoraks in posledične bolečine pri dihanju.“
Postavitev diagnoze
Kot pravi izr. prof. dr. Helena Ban Frangež, je najlažje diagnosticirati endometriozo jajčnikov, ker jo z ultrazvokom običajno vidi že ginekolog in tudi postavi diagnozo. Druge oblike, denimo globoko endometriozo, pa je težje ultrazvočno diagnosticirati, saj je potrebnih veliko več izkušenj, da jo prepoznamo ob ultrazvočni preiskavi. Peritonealna endometrioza, oblika, ki se razraste po površini potrebušnice pa je ultrazvočno nevidna, tako da jo lahko potrdimo le ob operativnem posegu – z laparoskopijo.
Zdravljenje: kirurško in z zdravili
“Najpogosteje kombiniramo oba pristopa, torej kirurško in z zdravili. Predvsem se prilagajamo stopnji težav, ki jih ima pacientka, razširjenosti endometrioze ter želji po zanositvi. Načrt zdravljenja je individualen. Lahko imata dve pacientki popolnoma enako klinično sliko, vendar bo pristop k zdravljenju zaradi različnih življenjskih okoliščin lahko drugačen,” razloži profesorica. Poudarja, da je endometrioza kronična in napredujoča bolezen, zato običajno po kirurškem zdravljenju, ko razrastlo tkivo operativno izrežejo, svetujejo nadaljevanje s hormonskim zdravljenjem, da bi preprečili ponovitev. “Verjetnost ponovitve bolezni je težko oceniti. Običajno je tako: bolj kot je razširjena, večja je verjetnosti za ponovitev. V kolikor pacientka želi zanositi, pa seveda s hormonskim zdravljenjem ne nadaljujemo temveč se usmerimo v čimprejšnjo zanositev, ki jo vsaj v polovici primerov dosežejo po naravni poti, če pa to ne uspe, pa pacientko vključimo v postopke zunajtelesne oploditve,” pove.
Opažamo, da včasih pacientke s težavo sprejmejo hormonsko zdravljenje. Želela bi poudariti, da je to edino učinkovito medikamentozno zdravljenje, ki ga imamo na voljo. Znanstveniki po celem svetu vlagajo veliko truda v raziskave novih, nehormonskih zdravil, vendar zaenkrat nehormonskega zdravila, ki bi dokazano delovalo proti endometriozi, še nismo odkrili. Izpopolnjujemo pa znane oblike hormonskega zdravljenja, ki dajejo dobre rezultate tudi pri endometriozi. Tako je bilo pred kratkim tudi v Evropi registrirano novo hormonsko zdravilo tudi za zdravljenje endometrioze.
Izr. prof. dr. Helena Ban Frangež, dr. med., predstojnica KO za reprodukcijo, Ginekološka klinika, UKC Ljubljana
