Pri tem se soočijo s strahom, žalostjo, jezo, včasih tudi zanikanjem. Sprašujejo se “Zakaj ravno jaz,” pravi specialistka interne medicine Ajda Urbas, dr. med., iz diabetološke ambulante ZD Koper, tudi predsednica društva Sladko na kratko, s katerim so izdali knjižico o nosečnosti sladkorni bolezni. Povzemamo nekaj uporabnih informacij.
Nosečnostna sladkorna bolezen (NSB) je najpogostejša diagnoza v nosečnosti, leta 2020 jo je imelo 18,5 odstotkov nosečnic v Sloveniji. S prehranskimi navadami in redno telesno aktivnostjo dobro uravnava glukozo v krvi 70 do 85 odstotkov nosečnic. “Kadar z zdravim življenjskim slogom nismo uspešni pa zdravimo z inzulinsko terapijo,” pravi sogovornica.
Poveča tveganje za zaplete pri otroku in materi
NSB se običajno pojavi v drugi polovici nosečnosti, razlog so hormonske spremembe v nosečnosti, in po porodu praviloma izzveni. Imajo pa ženske z NSB povečano tveganje, da kasneje v življenju zbolijo za sladkorno bolezen tipa 2.
Dejavniki tveganja za razvoj NSB so: višja starost nosečnice, sladkorna bolezen tipa 2 v družini, NSB v predhodni nosečnosti in prekomerna telesna masa nosečnice.
NSB poveča tveganje za zaplete, še posebej, če sladkorna bolezen ni dobro urejena: povišane vrednosti glukoze v krvi vplivajo na pospešeno rast ploda, to pa poveča tveganje za porod s carskim rezom oziroma slabše izide vaginalnega poroda; zaradi povišanih vrednosti glukoze lahko pride tudi do slabše preskrbe s kisikom, kasnejše dozorevanje pljuč; povečano pa je tudi tveganje za dihalno stisko novorojenčka.
Otroci, katerih matere so imele v nosečnosti NSB, imajo pogosteje presnovne motnje, denimo poporodno hipoglikemijo (nizko glukozo v krvi otroka po porodu), prekomerno telesno težo in večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni.
Iskanje bolezni, ki poteka brez simptomov
Ker se NSB praviloma ne kaže s simptomi in znaki, se izvaja presejanje v nosečnosti: ob potrditvi nosečnosti na prvem ginekološkem pregledu se tako v sklopu osnovnih laboratorijskih preiskav določa tudi glukozo v krvi – če je raven višja od 5 mmol/L se postavi diagnozo NSB; nosečnice, ki imajo raven nižjo od 5 mmol/L, pa med 24. in 28. tednom nosečnosti opravijo še 2-urni oralno glukozno-tolerančni test (OGTT). Nosečnice z odkrito NSB opravijo pregled pri diabetologu.
Za doseganje optimalnih vrednosti glukoze v krvi, se nosečnicam z NSB svetuje redno izvajanje samokontrolnih meritev koncentracije glukoze v krvi na tešče in po glavnih obrokih. S tem spoznavajo svojo bolezen, kako katera hrana in količina zaužite hrane vplivata na glukozo v krvi, kar je zelo pomembno za dobro urejenost NSB. Dobro urejena NSB namreč zmanjša tveganje za neugodne učinke hiperglikemije na plod in za preeklampsijo.
Ciljne vrednosti glukoze v krvi pri NSB so:
- Vrednost glukoze na tešče: < 5,3 mmol/l
- Vrednost glukoze po obrokih: 60 min po obroku < 7,8 mmol/l; 90 – 120 min po obroku < 6,7 mmol/l
Po porodu, običajno drugi dan, se pri ženski, ki je imela v nosečnosti NSB določi glukozo v krvi na tešče in po obroku. Ukine se tudi zdravljenje z zdravili, v kolikor je bilo uvedeno. Nato pa se zaradi povečanega tveganja za sladkorno bolezen tipa 2 šest tednov do šest mesecev po porodu opravi ponovni OGTT, temu pa sledi presejanje vsake tri leta pri izbranem osebnem zdravniku.
NSB in prehrana
Prehranska priporočila pri NSB so podobna kot za nosečnice brez sladkorne bolezni. Nosečnicam se svetuje:
- Da zaužijejo tri glavne obroke in tri prigrizke, ki si sledijo na tri ure.
- Da uživajo veliko zelenjave: od 400 do 600 gramov na dan.
- Da ogljikove hidrate uživajo skupaj z beljakovinami, prehranskimi vlakninami ali nenasičenimi maščobami, saj te vplivajo na počasnejši in manjši dvig glukoze po obroku.
- Na dan naj zaužijejo vsaj 175 gramov ogljikovih hidratov, razporejenih čez cel dan.
- Izogibajo naj se hrani, bogati s trans in nasičenimi maščobnimi kislinami.
- Dnevno naj zaužijejo med 60 in 80 gramov beljakovin ter 30 gramov vlaknin
Smisel življenja in soočanja s kronično boleznijo: humorno s psihiatrom dr. Željkom Ćurićem
Psihiater dr. Željko Ćurić osvetljuje, kako ohraniti smisel in kakovost življenja, ko se soočamo s kronično boleznijo, ki za vedno spremni naš vsakdan?
Z njegovimi besedami “Pot v pekel je tlakovana z najboljšimi nameni,” a prava moč se skriva v vprašanju “Kaj bi jaz brez sebe?”
Odkrijte, zakaj je to vprašanje ključno ne le pri soočanju z boleznijo, ampak tudi v iskanju osebnega miru in kako nas vodi k razumevanju, da skrb zase ni sebična, temveč temeljna za naše dobro počutje: