Naše naše kognitivne funkcije (spomin, govor, branje, pisanje, pozornost …) vpliva več različnih dejavnikov, in sicer genetika, življenjski slog, zdravila, bolezni, travme in količina spanca. Med te dejavnike spadata tudi prehrana in staranje.
Nekatere študije so pokazale, da so visoke ravni vitamina D v možganih lahko povezane z boljšo kognitivno funkcijo. Poleg tega so prejšnje raziskave odkrile tudi povezave med nizkimi ravnmi vitamina D in povečanim tveganjem za kognitivni upad.
Nova obsežna študija je pokazala, da je pri ljudeh, ki jemljejo dodatke vitamina D, manjša verjetnost za razvoj demence kot pri tistih, ki jih ne jemljejo. Študija je objavljena v strokovni mednarodni reviji Alzheimer’s & Dementia.
Vitamin D in demenca
Raziskava, ki so jo izvedli znanstveniki iz Velike Britanije in Kanade, je zajela 12.400 starejših, v povprečju starih 71 let. Ugotovili so, da so bili udeleženci na začetku študije zdravi in niso trpeli za demenco. Približno 4600 ali 37 odstotkov jih je navedlo, da jemljejo dodatke vitamina D, ki so vključevali kombinacijo kalcija in vitamina D, holekalciferol (vitamin D3) in ergokalciferol (D2). Deset let po začetku študije se je demenca razvila pri skoraj 2670 udeležencih študije. Od bolnikov z demenco jih je le 679 ali 25 odstotkov jemalo dodatke vitamina D, 75 odstotkov ali 2000 pa ne. Ugotovljeno je bilo, da je bilo v skupini udeležencev, ki so jemali dodatke vitamina D, zabeleženih 40 odstotkov manj diagnoz demence v primerjavi z ostalimi anketiranci. “Študija je pokazala, da bi lahko bilo dodajanje vitamina D v zgodnejših letih še posebej koristno pri preprečevanju upada kognitivnih funkcij,” je v sporočilu za javnost zapisal Zahinoor Ismail, profesor na Univerzi v Calgaryju in glavni avtor študije.
Strokovnjaki opozarjajo: 80 odstotkov Slovencev ima s tem težave v tem času
Na Inštitutu za nutricionistiko ob tem opozarjajo, da ima v jesensko-zimskem času okrog 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije pomanjkanje vitamina D, saj so prehranski vnosi tega vitamina pogosto prenizki za pokrivanje potreb.
Da bi prebivalcem pomagali ugotoviti primernost njihovega prehranskega vnosa vitamina D, so na Inštitutu za nutricionistiko na portalu www.prehrana.si objavili posebno orodje. Gre za zelo kratek vprašalnik o pogostosti uživanja nekaterih živil, s katerim lahko uporabniki primerjajo oceno količine zaužitega vitamina D s priporočili po tem vitaminu za zdrave odrasle. Orodje so razvili v okviru državnega projekta Nutri-D, ki ga inštitut izvaja v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, fakulteto za aplikativne vede in Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana.
Pomemben vpliv na imunski sistem
Za vitamin D je najbolj poznano, da je pomemben za zdravje okostja, medtem ko se o njegovem pomembnem vplivu na delovanje imunskega sistema v javnosti več govori šele v zadnjih letih. “Ob zadostni izpostavljenosti dovolj intenzivni sončni svetlobi nastaja vitamin D v človeški koži, medtem ko se od novembra do aprila zaradi nizke intenzitete UV-B sončnih žarkov na našem geografskem območju ta proces praktično ustavi, ne glede na to, koliko se izpostavljamo zimskemu soncu,” opozarjajo na inštitutu.
Vitamin D je v maščobi topen vitamin, ki ima pomembno vlogo pri razvoju kosti in zob ter pri delovanju imunskega sistema. Najpomembnejši prehranski vir vitamina D so živila živalskega izvora, precej manj ga je v rastlinskih živilih. Najbogatejši prehranski viri so z maščobo bogata živila, kot so ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki, predvsem pa živila, obogatena z vitaminom D. Ena od možnosti bogatenje živil
Sezonska nihanja v preskrbljenosti prebivalcev z vitaminom D na inštitutu povezujejo z zelo nizkimi prehranskimi vnosi vitamina D. Po njihovih podatkih ga mnogi povprečno s prehrano, zaužijejo manj kot tri mikrograme na dan, pozimi pa bi ga za pokrivanje potreb morali vnesti vsaj 20 mikrogramov (800 IU).
