Strokovna priporočila so jasna: ključno pri odkrivanju raka dojk je samopregledovanje, s katerim naj ženska začne po 20. letu in ga opravlja vsak mesec. Najboljši čas je med 7. in 10. dnevom po končani menstruaciji.
Kako se pobliže spoznati s svojima prijateljicama, preverite v spodnjem videu, ki smo ga v sodelovanju s partnerji projekta ‘Začuti se’* pripravili predvsem za naše bralke. V njem smo na zdravnico Majo Milohnojo Berčič, dr. med. spec., s Centra za bolezni dojk Zdravstvenega doma Ljubljana naslovili tudi najpogostejša vprašanja o praksi, ki bi jo ženske morale uvrstiti v svojo redno mesečno rutino.
Ne le pravilna tehnika, pomembno je, da redno pregledujemo svoje dojke, tudi če mislimo, da ne vemo, kako, saj bomo na ta način vseeno spoznavale svoje telo oziroma dojke in tako hitro opazile, če se bo kaj spremenilo – zatrdline, izcedki, vdrte bradavice … in si s tem lahko rešile življenje.
* Video smo pripravili v sklopu projekta Začuti se, katerega partnerja sta Med.Over.Net in MSD d.o.o.
Preventivne diagnostične metode
Dobro znan in uspešen je preventivni program DORA, ki je namenjen ženskam med 50. in 69. letom brez znakov bolezni. Diagnostična metoda je presejalna mamografija, ki je trenutno dokazano najbolj zanesljiva metoda za zgodnje odkrivanje raka dojk v navedeni starostni skupini. Kaj pa, če ste stare manj kot 50 let?
“Pred 50. letim pridejo na pregled, nato opravijo pogosto tudi UZ ali mamografijo, ženske, ki imajo družinsko obremenitev (te pridejo že takoj okoli 20. leta starosti), veliko pride žensk, ki hodijo na postopke umetne oploditve, kjer je prisotna hormonska terapija, tudi te preventivno prihajajo in ženske, ki prejemajo različna zdravila (hormonska – npr. zgodnje menopavze, imunosupresivna terapija, biološka zdravila, psihofarmakoterapija…) – včasih je pri teh zdravilih izcedek stranski učinek,” našteva Maja Milohnoja Berčič.
Mamografija ali ultrazvok?
O metodah diagnosticiranja raka dojk je pred časom za Med.Over.Net že spregovorila mag. Kristijana Hertl, vodja Državnega presejalnega programa za raka dojk DORA.
Na katero od dveh preiskav, mamografijo ali ultrazvok, vas bo napotil zdravnik ali se boste zanjo kot dodatno samopreventivno diagnostično metodo odločile same, je odvisno od vaše starosti in strukture tkiva dojk.
“Pri mlajših ženskah je v dojkah še veliko žleznega tkiva in pri takih dojkah je bolj zanesljiv ultrazvok, ki bolje pokaže že zelo majhne tumorje. Z leti se žlezno tkivo v dojkah nadomešča z maščobo in dojke postajajo vedno bolj maščobne. Pri takih dojkah je najzanesljivejša mamografija in se ultrazvok uporablja kot dopolnilna diagnostična metoda po mamografiji, za pregled področij dojke, kjer so gostejši ostanki žleznega tkiva. Tako se pri ženskah, ki so si zatipale spremembe v dojkah in so mlajše od 35 let, vedno kot prvo diagnostično metodo uporablja ultrazvok. Pri ženskah, ki so starejše od 35 let in so si zatipale spremembe v dojkah, pa je prva mamografija,” je pojasnila sogovornica.
Sta preiskavi enako zanesljivi?
“Diagnostični metodi sta tako podobno zanesljivi za odkrivanje sprememb v dojkah pri različnih starostnih skupinah, v določenih diagnostičnih primerih pa uporabljamo obe preiskavi skupaj. Če se bolezen v dojkah kaže z mikrokalcinacijami, so le-te ne glede na starost ženske slabše prepoznavne z ultrazvočno preiskavo in bolje z mamografijo. Pri gostemu žleznemu tkivu pa se lahko majhen tumor na mamografiji zakrije z žleznim tkivom in je bolje prepoznaven z ultrazvočno preiskavo. Običajno pri večjem sumu, da ima ženska raka dojk, tako delamo obe preiskavi ne glede na starost,” prakso povzema mag. Kristijana Hertlz.
Več si lahko preberete v tem članku.
Kaj pa ženske z vsadki?
“Slikovna preiskava za dojke (mamografija ali ultrazvok) je tako pri ženskah, ki imajo prsne vsadke kot pri ženskah, ki jih nimajo, odvisna od starosti in posledično od strukture tkiva dojke. Pri mlajših ženskah je v dojki več žleznega tkiva, ki je mamografsko slabše pregledno, zato se kot slikovna preiskava uporablja ultrazvok,” razlagajo v Združenju Europa Donna Slovenije.
Kot pojasnjuje sogovornica z OI Ljubljana pa mamografija pri ženskah s prsnimi vsadki poteka nekoliko drugače kot običajno. “V programu DORA pri slikanju dojk brez vsadkov naredimo za vsako dojko dva posnetka, s silikonskimi vsadki pa naredimo za vsako dojko štiri posnetke. Silikonski vsadki v dojki nekoliko zmanjšajo preglednost tkiva dojke, ker vsadek določene dele dojke lahko prekrije oz. zakrije. Res pa je, da je pri vsadkih žlezno tkivo potisnjeno naprej pred vsadek in se tumor največkrat lažje zatipa. Pomembno je, da radiološkega inženirja, ki opravlja mamografijo, ženska pred preiskavo opozori, da ima silikonske vsadke. Zelo malo verjetno je, da bi z mamografijo poškodovali vsadke, saj inženirji stiskanje dojk prilagodijo. Pri sumu na poškodbo vsadkov pa mamografija ni priporočljiva. Z mamografijo tudi ne moremo prepoznati morebitnih začetnih poškodb vsadkov. Zato se uporabljajo druge preiskave,” je povedala mag. Kristijana Hertlz.
Pa samopregledovanje?
“Samopregledovanje dojk s prsnimi vsadki se bistveno ne razlikuje od samopregledovanja dojk brez vsadkov. Lahko pa traja nekaj časa, da ženske prepoznajo novo t. i. ‘normalno stanje’ in strukturo svoje dojke, da bi tako lažje prepoznale morebitne spremembe. Pri samopregledovanju dojk je treba skrbno pregledati ter pretipati obe dojki in biti pozoren na zatrdline, spremembe v velikosti ter obliki dojk in barvi kože, uvlečenost bradavice, izcedek iz nje,” razlagajo sogovorniki. Ob kakršnih koli spremembah dojk (vidnih ali tipnih) se mora ženska takoj obrniti na svojega osebnega zdravnika ali ginekologa, ki jo bo napotil v najbližji center za bolezni dojk.
Več o samopregledovanju dojk s prsnimi vsadki si lahko preberete v tem članku.
