Kako lahko zmanjšamo tveganja, ki jih prinaša onesnažen zrak

Moški kašlja zaradi onesnaženega zraka
Foto: Profimedia

Onesnažen zrak prispeva k nastanku številnih bolezni in skrajšuje življenjsko dobo.

Tako opozarjajo na NIJZ in dodajajo, da je zrak še posebej onesnažen pozimi, ko se cestnem prometu, ki je pomemben vir onesnaženosti zraka, in industrijskim virom priključijo še dodatni viri – kurišča in neugodni podnebni pogoji. Najbolj problematični so delci (PM) različnih velikosti; gre za mešanico trdnih in tekočih snovi, razpršenih v zraku, ki so sestavljeni predvsem iz ogljika, na katerega so vezane različne škodljive snovi. Od velikosti delcev je odvisno, kako globoko v dihala prodrejo, najbolj problematični oziroma najbolj škodljivi so najmanjši delci, saj prodrejo najdlje.

Vpliv delcev na zdravje:

  • Ko delci vstopijo v naša dihala, povzročajo draženje, poškodbe tkiva in vnetje. Najmanjši delci iz pljuč vstopajo tudi v kri, ta pa jih odplavi tudi v druge organe: v srce, ledvice, možgane, kjer prav tako povzročajo vnetja in puščajo škodljive posledice.
  • Povzročajo vnetja dihalnih poti, pospešujejo nastanek astme
  • Povzročajo spremembe v krvi in na žilju, posledica česar je lahko pospešen proces ateroskleroze ter povečano tveganje za nastanek krvnih strdkov in infarkta.
  • Delce povezujejo tudi z nekaterimi nevrološkimi boleznimi ter s sladkorno boleznijo.
  • Delci so tudi rakotvorni. Onesnažen zrak, ki je posledica gorenja fosilnih goriv (nafta, premog, les, naftni derivati), sodi v skupino snovi, ki dokazano povzročajo raka pri človeku.

Zaščitno ravnanje

Ob povišanih koncentracijah delcev v zraku zmanjšajmo fizične aktivnosti, še posebej na prostem. Zadrževanje na prostem omejimo na čas, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja, poleg tega se izogibajmo bližini prometnic, izberimo park ali gozd, in ne izvajajmo napornejših fizičnih aktivnosti, omejimo se na sprehod. Pozorni smo na simptome in znake, kot sta kašelj in pomanjkanje sape, saj so to opozorila, da je treba zmanjšati fizične napore. Posebej ogrožene skupine – osebe, ki imajo bolezni dihal, srca in ožilja, starejši ljudje, majhni otroci in sladkorni bolniki, naj, če je le mogoče, v času močno povišanih koncentracij ostanejo doma. Če je mogoče, prostore prezračujemo, ko je onesnaženost najnižja, izven prometnih konic in ponoči.

Informacije o kakovosti zraka so na voljo na spletni strani Agencije RS za okolje.

Vira:

Avtor
Piše

N. K.

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
164,506
16.11.2024 ob 02:23
298,579
16.11.2024 ob 12:24
113,057
16.11.2024 ob 11:39
Preberi več

Več novic

New Report

Close