Bolečine v zgornjem delu trebuha, ki jim po domače radi rečemo kar bolečine v želodcu, so ena najbolj pogostih zdravstvenih težav v vseh starostnih obdobjih. V resnici pa nas na tem mestu lahko boli še marsikaj drugega, npr. požiralnik, dvanajstnik, trebušna slinavka, žolčnik, bolečine lahko izvirajo celo iz srca ali pljuč, oziroma bolj pravilno prsne mrene. Kako pa ločiti, ali gre za nekaj resnega ali ne? V prispevku bo prof. dr. Orel spregovoril o vzrokih, simptomih in zdravljenju bolečin v želodcu. Prav tako bo povedal, kdaj je nujno poiskati pomoč zdravnika.
Prepoznavanje vzrokov in simptomov bolezni, ki povzročajo bolečine v želodcu
Kot rečeno, samo mesto bolečine pove relativno malo o njenem izvoru. V pomoč so nam spremljevalni simptomi in znaki, pa tudi kdaj se bolečina pojavlja, morebitni sprožilci, starost bolnika in kam bolečina izžareva. Predvsem pa nam ti povedo, kdaj gre za potencialno resne bolezni, ki jih je treba pravilno diagnosticirati in zdraviti, ker lahko sicer privedejo do nevarnih zapletov.
Vzroki bolečin v želodcu
Bolečine v zgornjem delu trebuha lahko povzroča vrsta različnih bolezni in motenj, ne nujno v prebavilih. Naštejmo le nekaj najbolj pogostih in pomembnih.
- Vnetje želodca (gastritis)
- Razjeda (rana, ulkus) na želodcu ali dvanajstniku
- Gastroezofagealna refluksna bolezen in druga vnetja požiralnika
- Vnetje žolčnika in žolčnih vodov (s kamni ali brez)
- Vnetje trebušne slinavke
- Srčni infarkt
- Vnetje spodnjega dela prsne mrene (plevritis)
- Funkcionalna dispepsija
Simptomi bolečin v želodcu
Bolečine v želodcu pogosto spremljajo slabosti, bruhanje, spahovanje, občutek hitre sitosti. Zelo pozorni pa moramo biti na tako imenovane alarmne simptome in znake, ki kažejo na večjo verjetnost za hujšo bolezen in terjajo nadaljnjo diagnostiko. Hitrejšo diagnostiko priporočamo tudi ob obremenjujoči osebni ali družinski anamnezi za ulkusno bolezen ali raka želodca ter pri bolnikih starejših od petdeset let.
Alarmni simptomi in znaki:
- Hujšanje
- Hudo bruhanje
- Bruhanje krvi ali “kavne usedline”
- Črno smolasto mehko blato (melena)
- Bolečine, ki nas večkrat zbujajo iz sna
- Zlatenica
- Zelo močne krčevite bolečine, ki trajajo več ur
Pomen diagnostičnih preiskav pri bolečinah v želodcu
Pri občasnih bolečinah in odsotnosti alarmnih znakov večina ljudi poseže po zdravilih brez recepta, zlasti takšnih, ki zmanjšujejo kislost želodčnega soka. Če takšno zdravljenje ne pomaga, še zlasti pa, kadar so prisotni alarmni simptomi in znaki, so preiskave neizbežne. Čeprav so nam laboratorijske preiskave včasih v pomoč, same le redko dajo odgovor, kaj povzroča želodčne bolečine.
Vrste diagnostičnih preiskav pri bolečinah v želodcu
Endoskopski pregled zgornjih prebavil ezofagogastroduodenoskopija ali po domače gastroskopija je temeljni kamen diagnostike bolezni zgornjih prebavil. S to preiskave ne le pregledamo požiralnik, želodec in približno polovico dvanajstnika, ampak nam omogoča tudi jemanje bioptičnih vzorcev za dodatno diagnostiko in celo določene terapevtske posege (ustavljanja krvavitev, odstranitev manjših tumorjev itd.).
Ultrazvočni pregled trebuha je najpogosteje uporabljana slikovna preiskava, a nam pove relativno malo ali nič o stanju sluznice prebavil. Ultrazvok torej ne more nadomestiti gastroskopije. Pač pa lahko z njim lahko odkrivamo določene tumorske mase, predvsem pa je ta preiskava pomembna za pregled t.i. parenhimskih organov, kot so jetra, vranica in trebušna slinavka, pa tudi žolčnika in žolčnih poti. Redkeje so potrebne druge slikovne preiskave, npr. rentgensko slikanje s kontrastom, kompjuterska tomografija, magnetna resonanca z vsemi variacijami, ki omogočajo dodaten pregled žilja ali žolčnih poti in poti trebušne slinavke.
Posebna preiskava, ki je kombinacija endoskopije in ultrazvoka je endoskopski ultrazvok, s katerim pregledujemo zlasti spremembe v steni prebavil in organe, ki ležijo v njihovi bližini. Endoskopska retrogradna holedoko pankreatikografija, bolj znana po angleški kratici ERCP, pa se uporablja predvsem kadar sumimo da gre za bolezen žolčnih vodov in vodov trebušne slinavke, predvsem njihovo zaporo, ki jo skušamo s samo preiskavo in intervencijo tudi odpraviti (npr. kamen, tumor).
Zdravljenje želodčnih bolečin
Čeprav je sama kislina redko neposreden vzrok težavam, saj je v nasprotju s splošnim prepričanjem preveliko izločanje želodčne kisline izredno redek pojav, pa so protikislinska zdravila najbolj pogosto uporabljana in v številnih primerih tudi uspešna zdravila za želodčne težave. Ob blagih težavah in odsotnosti alarmnih simptomov večinoma posežemo po nekaj tednov do mesecev trajajočem zdravljenju z njimi. Številna tovrstna zdravila lahko nabavimo v lekarni brez recepta. Važno pa je vedeti, da samozdravljenje ne sme trajati predolgo. Če težave ne izzvenijo, je potrebno obiskati zdravnika, ki se bo odločil, kakšne preiskave potrebujete.
Zavedati se moramo, da številnih bolezni s takim zdravljenjem ne bomo pozdravili. Najbrž je vsem jasno, da bolezni jeter, trebušne slinavke ali celo srca ali pluč potrebujejo povsem drugačno zdravljenje. Pomembno je tudi, da zaradi odlašanja s konkretnimi preiskavami ne zgrešimo različnih rakavih bolezni, ki so v zgodnji fazi dobro ozdravljive. Pa tudi za številnimi običajnimi boleznimi želodca in drugih delov zgornjih prebavil običajno stoji še kak drug vzrok, ki ga protikislinsko zdravljenje ne bo odpravilo. Dober tak primer je okužba z bakterijo Helicobacter pylori, ki lahko poleg vnetij in razjed na dolgi rok povzroči tudi pojav raka želodca.
Potrebno pa je povedati, da so vsaj v polovici primerov, pri mladih ljudeh pa še znatno pogosteje, bolečine v zgornjem trebuhu funkcionalnega izvora. Za njihov nastanek niso krive organske bolezni ampak motena funkcija črevesnega živčnega sistema in motnje v delovanju t.i. osi črevo-možgani. Včasih smo temu rekli psihosomatske bolečine, a izraz ni najbolj ustrezen, saj so v večini na delu številni dejavniki in psihični predstavljajo le manjši del celotne zgodbe. Tudi v takih primerih je protikislinsko zdravljenje včasih, ne pa nujno, uspešno.
Ljudje se velikokrat sprašujejo, ali je smiselna kakšna dieta. V splošnem priporočamo izogibanje težki hrani (ocvrti, zelo mastni) in dražečim snovem (žganim pijačam, kavi, kajenju), gaziranim pijačam (zlasti, če je prisotna tudi refluksna simptomatika). O tem, ali naj bi bila močno začinjena, še zlasti ostra hrana, škodljiva, so mnenja deljena. Definitivno pa kis in kisle pijače ne povzročajo poškodbe prebavil, tudi če so ta bolna, saj je kislost le teh več stopenj manjša od normalnega želodčnega soka. V splošnem velja, naj se ljudje izogibajo tisti hrani, ki jim neposredno izzove težave. Sicer pa je neka zelo striktna dieta nesmiselna.
Dnevi zdravja
Na vsa ta vprašanja in še mnogo drugih, vam bodo odgovorili vodilni slovenski gastroenterologi in endoskopisti, ki jih je zbral in izbral eden najvidnejših slovenskih in evropskih pediatričnih gastroenterologov, prof. dr. Rok Orel.
O tem, kdaj je smiselno izvesti diagnostične endoskopske posege in kako lahko ti posegi pomagajo pri odstranjevanju bolezenskih sprememb v prebavilih na manj invaziven način se bo pogovarjal z internistom gastroenterologom Sebastianom Stefanovičem iz Diagnostičnega centra Bled.
Vse to in še več boste izvedeli na dogodku Dnevi zdravja, ki bo med 17. in 19. novembrom v Celju.
