Strah pred bolečino predstavlja enega izmed desetih najpogostejših strahov. Če nimamo osebne izkušnje, si težko predstavljamo, kaj človek, ki ga je nečesa močno strah, doživlja ter kaj se dogaja v njegovi glavi in po telesu.
Delno si to lahko zamislimo, če se spomnimo na lastne strahove. Med najpogostejšimi strahovi so strah pred višino, smrtjo, neuspehom, zavrnitvijo, javnim nastopanjem, osamljenostjo, neznanim in tudi bolečino.
Bolečina je neprijeten občutek in se ji človek nagonsko poskuša izognit. Razlogi za to se skrivajo v tem, da je občutek bolečine opozorilo pred nečim neprijetnim, kar se nam je zgodilo ali se še dogaja. Bolečina pomeni alarm, da je nekaj narobe z našim telesom. Zahteva naš odziv in reakcijo, da bi bolečina prenehala.
Bolečina je povezana z določeno stopnjo zaskrbljenosti in v nekaterih primerih s strahom. Naj gre za telesno, čustveno in duševno bolečino, so občutki podobni. Želimo si, da bi čimprej minila. Pri nekaterih bolečinah si lahko pomagamo sami, pri drugih, bolj kompleksih, je potrebna strokovna pomoč. Mnogi ne vedo, da mnoge zelo hude bolečine lahko uspešno lajšamo s pomočjo paliativne oskrbe, ki zagotavlja še mnogo drugih dobrodošlih oblik pomoči.
Strah pred bolečino je upravičen, vendar le v primeru, če ne vemo, kako se z njo soočiti
Strah pred bolečino se še okrepi pri starejših ljudeh, ki se srečujejo z neozdravljivimi boleznimi. Le te prinašajo številne stiske, s katerimi se soočajo bolniki in njihovi svojci. Občutkom, ki spremljajo bolnika in ki lahko ovirajo sposobnost spoprijemanja z boleznijo ter poslabšajo kakovost življenja, so posvetili pozornost na letošnjem kongresu paliativne oskrbe z naslovom »Živeti brez strahu«, ki je potekal 13. in 14. oktobra v Ljubljani.
Paliativna oskrba zagotavlja čustveno in duhovno podporo pri spoprijemanju z neozdravljivo boleznijo in tudi pomoč pri soočanju z bolečino. Celostna, pravočasna, neprekinjena paliativna oskrba lahko te stiske pomaga prepoznati in jih lahko lajša. Zato je pomembno, da širimo informacije o možnostih paliativne oskrbe, da bi manj ljudi trpelo zaradi bolečin in da bi doživljali strahu, kaj bi bolečina lahko prinesla.
Po podatkih Svetovnega atlasa paliativne oskrbe naj bi vsako leto več kot 56,8 milijona ljudi potrebovalo paliativno oskrbo. Večina (67 %) je odraslih, starejših od 50 let, vsaj 7 % pa je otrok. Večina (54 %) je bolnikov, ki potrebujejo paliativno oskrbo pred zadnjim letom življenja.
Onkološki inštitut Ljubljana, oktober 2023
“Paliativna oskrba je celostna oskrba bolnika z neozdravljivo boleznijo v vseh obdobjih življenja ter podpora ne le telesnim simptomom, pač pa tudi psihološkim, socialnim in duhovnim stiskam. Pomemben del paliativne oskrbe je tudi podpora svojcem, ki so ključni pri obravnavni bolnikov, predvsem v njihovem zadnjem obdobju življenja,” pojasnjuje moč paliativne oskrbe dr. Maja Ebert Moltara, dr. med. in dodaja: “Z napredovanjem bolezni bolnik postaja v skrbi zase vse bolj odvisen od pomoči drugih, sooča se z vprašanji smiselnosti življenja, lastno minljivostjo, umiranjem in smrtjo. Pojavijo se občutek ranljivosti, žalosti, strahu, pa tudi hujše težave, kot sta anksioznost, depresija, panika, socialna in duhovna izolacija. Te neprijetne občutke lahko pomagamo bolniku in svojcem prepoznavati in lajšati s kakovostno, pravočasno in celostno paliativno oskrbo.”
Kako je paliativna oskrba urejena v Sloveniji
V Sloveniji imamo v nekaterih ustanovah dobre izkušnje z izvajanjem paliativne oskrbe. Zasnovana je mreža, ki temelji na mobilnih in bolnišničnih enotah. Skupno deluje šest mobilnih paliativnih timov – Onkološki inštitut Ljubljana, Splošna bolnišnica Jesenice, Murska Sobota, Novo mesto, UKC Ljubljana (za bolnike z amiotrofično lateralno sklerozo (ALS) in otroke) in UKC Maribor. Druge regije paliativne oskrbe še nimajo in jo bo potrebno zgraditi.
Podporo temu izkazuje tudi državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, Marjan Pintar z besedami izrečenimi na kongresu: »V razvoju mreže sledimo bolnikovi želji, da je lahko ustrezno oskrbovan v vseh okoljih, kjer biva, in ne samo v zdravstvenih ustanovah. V naslednji tednih bomo v uporabo predali električna vozila in opremo za delovanje mobilnih paliativnih timov. Zagotovljena so sredstva za izobraževanje iz veščin paliativne oskrbe v času specializacij. Spodbujamo vodstva bolnišnic, da organizirajo paliativno službo v bolnišnicah in poskrbijo, da se izobražuje čim več zaposlenih.«
Posnetek okrogle mize z naslovom Paliativna oskrba bolnikov z rakom v Sloveniji
Okrogla miza z naslovom Paliativna oskrba bolnikov z rakom v Sloveniji je potekala 9. oktobra 2023 v sodelovanju Onkološkega inštituta Ljubljana, Državnega programa za obvladovanja raka in STAkluba Slovenske tiskovne agencije.
Vir in več informacij: https://www.onko-i.si
