“13-letna hči pobira te ameriške fore. Govori, da se ne počuti kot punca in ne kot fant zato želi, da jo kličemo Jay (njeno ime je Jasmina). Ob enem pa tudi govori, da je trans, a pred tem razlaga, kako se ne počuti ne kot punca in ne kot fant torej… kako naj bi potem bil se trans?”obupana mama na forumu Starševski čvek
Zmeda okoli spolne identitete ni osamljen primer. Starši se srečujejo s situacijami, s katerimi se v preteklosti niso in za njih predstavljajo veliko vprašanj in dilem. Kakšnih, pojasnjuje Jure Pavlič, mag. zdt, spec. zakonske in družinske terapije.
Transspolne osebe v sodobni družbi
Čeprav se zdi, da je spol povsem preprosta stvar – si deklica ali fant, ženska ali moški – pravzaprav ni tako zelo enostavno. Spol je namreč veliko več kot samo oznaka ali kategorija, saj zelo pomembno vpliva na naša življenja. Na primer v obliki pričakovanj, norm in stereotipov, ki veljajo v družbi: kako se oblačimo, skrbimo za svoja telesa, kako se premikamo, kakšne poklice opravljamo, kako se obnašamo, kako izražamo čustva in še mnogo več …
Čeprav nikomur ni treba slediti tem nenapisanim pravilom, velikokrat sploh ne opazimo, da to počnemo – ker to razumemo kot običajno, udobno ali kot edino možnost, ki jo imamo.
V prispevku o razumevanju transspolnih oseb bomo poskušali razumeti ostale oblike spolnih identitet, za katere danes vemo, da so del sodobne družbe.
Kaj je transspolnost?
Za lažje razumevanje te, še vedno precej tabu teme, je dobro poznati določene osnovne termine.
Spolna identiteta je posameznikovo notranje in osebno doživljanje lastnega spola. Ta se lahko ujema ali ne ujema s pričakovanji in na zunaj razpoznavnimi spolnimi značilnostmi. Tako je spolna identiteta osebe lahko taka, kot ji je določena družbeno ali pa se s to ne ujema in je oseba transspolna.
Transspolne osebe so osebe, ki se ne identificirajo s spolom, ki so jim ga pripisali ob rojstvu. To so lahko tako ženske, kot moški ali pa nebinarne osebe.
Nebinarne osebe se ne identificirajo (izključno) kot moški ali ženske, ampak izven binarnega sistema. Transspolnost ne temelji na nujnosti ujemanja ob rojstvu pripisanega biološkega spola in osebne spolne identitete, temveč zajema vse spolne identitete, ki niso v skladu s spolom, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu. Vključuje vse spolne identitete, ki presegajo, modificirajo ali negirajo družbeno zahtevane norme glede spola in spolnih identitet.
Cisspolne osebe se identificirajo tako, kot jim je bilo pripisano ob rojstvu. Torej, če ti je bilo pripisano, da si ženska in se danes še vedno opredeljuješ kot ženska, si najverjetneje cisspolna oseba. Tako kot spol obstaja na spektru, sta tudi transspolnost in cisspolnost kompleksna pojma in tudi med njima ne obstaja povsem jasna ločnica.
Latinska predpona trans- pomeni ‘preko’, ‘onkraj’ ali ‘na drugi strani’, med tem, ko predpona cis- pomeni ‘na isti strani’ ali ‘na tej strani’. Cisspolnost je normativna in večinska spolna identiteta oseb in iz tega izhaja tudi njena družbena moč.
Danes se transspolnost ne razume kot bolezen. Ni je mogoče pozdraviti ali z njo koga okužiti. Leta 2019 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) transspolnost odstranila s področja duševnih bolezni. Nekdanjo diagnozo “transseksualizem” je zamenjala diagnoza spolna neskladnost med mladostniki in odraslimi, ki je po novem uvrščena v poglavje o stanjih, povezanih s spolnim zdravjem. Navkljub posodobljeni različici mednarodne klasifikacije, ki transspolnosti ne obravnava več kot duševno motnjo, je v Sloveniji še vedno v uporabi starejša verzija.
Kdo so transspolne osebe?
Pri transspolnih osebah se spol, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu, ne ujema s spolno identiteto, ki jo čuti oseba sama in s katero se identificira.
Transspolna oseba doživlja neujemanje med lastno spolno identiteto in tisto, ki ji jo je pripisala družba. Zato te osebe lahko želijo svoje telo in zunanji videz prilagoditi svoji spolni identiteti ali ne pristajajo na to, da se morata telo in zunanji videz prilagoditi spolni identiteti.
Spolne identitete, ki se nahajajo zunaj binarnega sistema ženska-moški, imenujemo nebinarne spolne identitete. Kar je skupno transspolnim osebam je, da je njihova spolna identiteta drugačna od spola, ki jim je bil pripisan ob rojstvu.
Nekatere od transspolnih identitet so:
- (transspolne) ženske,
- (transspolni) moški,
- nebinarne (angl. non-binary); osebe, ki se ne identificirajo kot ženske ali moški oz. je njihova identiteta onkraj binarnega spolnega sistema,
- kvirspolne (angl. genderqueer); osebe, ki se ne identificirajo izključno kot ženske ali moški oz. je njihova identiteta onkraj binarnega spolnega sistema,
- spolno fluidne (angl. gender fluid); osebe, ki imajo fluidno, torej ne fiksno definirano spolno identiteto ali njihova spolna identiteta prehaja med raznolikimi identitetami,
- aspolne (angl. agender); osebe brez spolne identitete.
Pomembno je vedeti, da so vse spolne identitete enako legitimne, ne glede na to, če so binarne ali nebinarne in da ne obstaja noben kriterij, ki bi lahko določal ali je neka oseba »dovolj« transspolna ali ne.
Transspolnost se pogosto napačno enači z medicinsko tranzicijo, ki je najpogostejši prikaz transspolne izkušnje v medijih. Tranzicija je proces preko katerega oseba z raznimi načini potrdi svojo spolno identiteto, ki se sicer ne ujema s spolom, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu. Tranzicija zajema razne oblike potrditve; najbolj znana je hormonska terapija ter operacije za potrditev spola, lahko pa poteka tudi tranzicija brez telesnih in zdravstvenih sprememb in so spremembe samo na družbeni ravni, npr. sprememba zaimkov, imena, pravno priznanje spola, ipd.
Pomembno se je zavedati, da medicinska tranzicija ni nekaj, kar si želijo vse transspolne osebe. Telesa transspolnih oseb so raznolika in prav tako tudi potrebe transspolnih oseb po prilagajanju svojega videza in telesa. Transspolnost torej lahko vključuje proces tranzicije, vendar to ni nujno.
V naslednjem prispevku bomo lahko brali več o procesu tranzicije, hormonskih spremembah, doživljanju telesa in o razumevanju ter vključevanju transspolnih oseb v sodobno družbo ter kako to danes doživljajo mladi.
Zapisal: Jure Pavlič, mag. zdt, spec. zakonske in družinske terapije
Spletna stran: www.varen-pristan.si
Instagram: @varen_pristan
Literatura:
- Raziskava: Vsakdanje življenje transspolnih oseb v Sloveniji. Zavod TransAkcija, Ljubljana: 2019. Dostopno na: http://transakcija.si/
- Koletnik, A., Grm, A., Gramc, M. Vsi spoli so resnični: transspolnost, trasseksualnost in cisspolna nenormativnost. DIC Legebitra, Ljubljana: 2016.
- The ICD-10 Classification of Mental and Behavioural Disorders. World health organisation: 2014.
