Virusi, ki povzročajo akutne okužbe dihal, se prenašajo ob kihanju, kašljanju, glasnemu govorjenju na razdalji do enega metra in kapljično. Z dobrimi higienskimi navadami lahko tveganje za prenos okužb zmanjšamo. Še posebej pomembno je, da zaščitimo ljudi, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni, denimo za starejše, kronične bolnike, majhne otroke, nosečnice in osebe s povečano telesno težo.
Pomembno je:
- Redno umivanje rok s toplo vodo in milom. Pri tem ne pozabimo na hrbtno stran, prostor med prsti, pod nohti in zapestja.
- Ker v hladnejšem vremenu več časa preživimo v zaprtih prostorih, je pomembno, da jih redno zračimo.
- Ob slabem počutju ali povišani telesni temperaturi ostanemo doma. Izogibamo se tesnih stikov z drugimi, dokler simptomi ne izzvenijo.
- Kašljamo in kihamo le v rokav ali v robček, ki ga po uporabi odvržemo v koš, roke pa si umijemo s toplo vodo in milom. Če si pri kihanju in smrkanju obraz prekrijemo z dlanjo, lahko kužne izločke z dotikanjem prenesemo na površine (denimo kljuke).
Najbolj učinkovit način za preprečevaje bolezni in njenih posledic je cepljenje – proti kovidu, gripi in pnevmokokom. To je še posebej priporočljivo za osebe z večjim tveganjem za težak potek bolezni, katerim stroka svetuje tudi nošenje mask, ko se zadržujejo v zaprtih prostorih, v katerih se nahaja večje število oseb in vzdrževanje ustrezne medosebne razdalje ni mogoče.
Kako lajšati simptome?
“Povišano telesno temperaturo praviloma znižujemo z antipiretiki, hladnimi oblogami ali hladno kopeljo, če le-ta preseže 38,5 stopinj Celzija, saj vročina igra vlogo pri obrambi našega telesa pred mikroorganizmi. Izjema starostniki, kronični bolniki in nosečnice, kjer se odločimo za zniževanje povišane telesne temperature že pri nižjih vrednostih. Vročino znižujemo tudi, če so simptomi zelo moteči za bolnika. Pri izcedku iz nosu in zamašenem nosu si lahko pomagamo s spiranjem nosu s fiziološko raztopino in z uporabo dekongestivnih kapljic za nos, ki so v prosti prodaji v lekarnah. Kašelj lahko lajšamo s pomočjo vlažnih inhalacij. Za lajšanje bolečin v žrelu lahko vzamemo pastile za žrelo, obstajajo pa tudi pršila. Svetujemo tudi počitek in dobro hidracijo,” svetuje specialistka družinske medicine Neža Starič, dr. med., iz ZD Ljubljana.
Kdaj k zdravniku?
Staričeva svetuje, da se k zdravniku odpravimo če visoka vročina vztraja več dni ali če se stanje kljub ukrepom ne izboljša ali se celo poslabša. “Takoj pa je treba k zdravniku, če se ob prebolevanju respiratorne okužbe pojavijo resni dodatni simptomi: bolečine v prsnem košu, težko dihanje, huda splošna oslabelost, hud glavobol, zmedenost, omotica ali izguba zavesti.“
Ena najpogostejših zmot v splošni javnosti je, da bomo navadni prehlad hitreje preboleli s pomočjo jemanja antibiotikov. Napačna in pretirana raba antibiotikov pa ne škodi le posameznikom, temveč je velik grožnja javnemu zdravju.
