Ker starejša gospa ni več mogla skrbeti za svojo domačo žival, maško, smo jo vzeli mi v naš dom.

Muca je čistokrvna perzijska in ima lepo dlako, svetle oči, izgleda zdrava.

Živela je samo znotraj in gospa jo je hranila s suho hrano.

Sedaj je gospa že nekaj časa v bolnici, močno bolna in se z njo ne morem pogovarjati o mački.

Vzeli smo njeno hrano, nastanili žival v prostor, kjer ima veliko prostora za gibanje in na balkon.

Vendar mačka tudi po desetih dnevih zavrača hrano. Se sicer giblje, je živahna, toda hrane in vode skoraj ne zaužije. Malce blata dnevno odvaja.

Ne vem, kaj bi naredila, poskusila sem ji dati tudi drugo hrano, vendar malce povoha in se umakne na svoj prostor.

Seveda tudi išče njeno pravo mesto in malce pomijavka, vendar se nam kar prilagaja.

Kaj bi bilo krivo, da mačka hrano zavrača.

Mačka je stara štiri leta, hrano še vedno zavrača. Je sicer živahna, toda ne razumem, zakaj noče nič jesti. Našla je svoj prostor za blato in tam tudi opravlja svoje potrebe.

Hrana je na drugem koncu balkona.

Kot sem izvedela, mačka je čistokrvna, zbaje z rodovnikom,mislim, da perzijska, vendar naj ne bi bila nikoli pri veterinarju, ker je gospa odklanjala cepljenje.

Tudi do sedaj je k veterinarju še nisem peljala.

Prosim za nasvet.

Mačka se zelo težko privaja. Išče nekaj, česar ni več, zanima me, če mačke čustvujejo, če se zelo težko privajajo na novega lastnika.

Ali je sploh možno, da se stara, odrasl mačka prilagodi bivanju v novem prostoru. Mačka ima namreč svoje navade, ki jih člani družine ne poznamo. Je sicer mirna, vendar zavrača hrano, ki jo ji ponudimo, išče nekaj, česar več ni in niti ne vemo ali jo lahko spuščamo ven ali ne.

Situacija je trenutno zelo kritična, vendar bi mačko obdržali, če le ne bi edino ponoči zaužila skromen obrok hrane in se le takrat nekoliko razživi.

Tudi ven sili, vendar hiša je blizu ceste, blizu avtov in drugih živali.

Učimo se, vsi skupaj a ne poznamo njenih navad in so nam tuje.

Že zdavnaj bi jo morali peljati na veterino na pregled.

Prav zanima me, če ima mačka spomin. Imam občutek, da se kar noče prilagajati novemu domovanju, da išče prejšnjega lastnika in da ne sprejme novih ljudi, ne prostorov, čeprav jo skušamo razvedriti, zaposliti ali jo pustiti samo.

Sedaj nekoliko več poje, vendar se potem odmakne od vseh in gre v svoj prostor. Imam občutek, da je žalostna. Ne mara ne hrupa, ne ljudi, prestraši se vsakega šuma, vsakega človeka. Še dotakniti se je skoraj ne smemo.

Kot da ji ne bi bilo prav, da je v novem domu.