Infarkta, možganske kapi in drugih srčno-žilnih bolezni ne moremo preprečiti, lahko pa z zdravim načinom življenja, zmanjšanjem nekaterih dejavnikov tveganja (zvišan krvni tlak, zvišan holesterol, zvišan krvni sladkor, čezmerna telesna teža, kajenje, telesna neaktivnost in stres) in predvsem s poznavanjem znakov pomembno vplivamo na njihovo pojavnost in tudi posledice. Predvsem tiste najhujše, to je smrt.
Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok umrljivosti v Sloveniji in zaradi njih vsako leto umre približno 7.500 ljudi. Ženske so ob prvem infarktu povprečno 6 do 10 let starejše kot moški, vendar so v slabšem položaju. V starosti med 45 in 75 letom imajo bistveno višjo umrljivost ob prvem srčnem infarktu kot moški. (vir Društvo za srce)
Kako prepoznati infarkt
Najpogostejši smrtni bolezni srca sta akutni miokardni infarkt, imenovan tudi srčni infarkt ali srčna kap, in srčna odpoved.
Glavni simptomi so huda bolečina v prsnem košu, ki tišči in stiska. Čutimo jo za prsnico, lahko se širi v vrat, roki, žličko in v hrbet. Pojavi se nenadoma in neodvisno od obremenitve. Praviloma ni povezana z gibanjem, dihanjem, položajem telesa in tudi ne popusti v mirovanju. Spremlja jo lahko potenje, slabost, siljenje na bruhanje in občutek dušenja.
Bolečine v prsnem košu, povezane z boleznimi srca in ožilja, sodijo med ogrožajoča stanja, zato je potrebno takšno bolečino prepoznati in čim prej obiskati zdravnika.
Prim. Cirila Slemenik Pušnik, dr. med., spec. inter. med. (vir)
Zakaj pride do infarkta
Infarkt nastane zaradi tromboze – strdka, ki popolnoma zapre srčno žilo. Bolečina, ki jo občutimo je podobna bolečini pri angini pectoris, a je močnejša, stalna, nikoli zbadajoča. Ljudje po infarktu pogosto povedo, da takšne bolečine do tega dogodka še niso zaznali in da so imeli občutek, da bodo umrli. “Bolnik je bled, poten, lahko ga duši. Po nitroglicerinu bolečina ne popusti”, pojasnjuje, kako lahko prepoznamo znake infarkta, prim. Cirila Slemenik Pušnik, dr. med., spec. internistka, v članku Bolečina v prsih – prepoznajmo jo! Lahko gre za življenjsko ogrožajoče stanje zato poznavanje lahko reši življenje.
Srčni infarkt: bi znali hitro ukrepati?
Prsna bolečina je eden najpogostejših vzrokov za intervencijo ekip nujne medicinske pomoči (NMP) ali obisk v ambulanti splošne medicine.
“Ko se pojavi huda bolečina v prsnem košu, se mora bolnik umiriti, najbolje če se uleže z dvignjenim vzglavjem (polsede). Priporočljivo je, da mu kdo (ali sam) izmeri krvni tlak, ga ob tem pomirja; če bolnik jemlje kakšna zdravila, ima seveda navodila, kako jih jemati. Če ima celo nitroglicerinski sprej za pod jezik ob normalnem ali povišanem krvnem tlaku, si da dva vpiha pod jezik, počaka 15 minut v mirovanju, in če bolečina ne poneha, pokliče 112,” pojasnjuje Peter Kordež, reševalec. (vir)
Kaj še lahko povzroča bolečino v prsih
Vzroki prsne bolečine so lahko povezani tudi z bolečimi kostmi v prsnem predelu (rebra, prsnica, hrbtenica), vezmi, mišicami in različnimi prsnimi organi ali celo z bolečinami izven prsnega koša, ki pa se občutijo v prsnem košu.
Pogosto so lahko povezane z boleznimi: akutni aortni sindrom – raztrganino prsne aorte, vnetjem osrčnika – perikarditisom, pri zamašitvi arterije s strdkom (pljučna embolija), ob boleznih dihal – pleuralna bolečina, v povezavi z želodčnimi težavami, bolečinami prsne stene, zaradi prizadetosti hrbtenice in tudi težavami, ki niso nujno povezane s telesnim, pač pa duševnim stanjem. Tesnoba pogosto povzroči občutek bolečine v prsnem predelu in velikokrat se zgodi, da to odkrijejo šele po pregledu na urgenci.
Umiriti se, umiriti se in umiriti se
Pomembno je, da nas huda bolečina ne vznemiri in prestraši. Če se prestrašimo, nas lahko prevzame občutek panike. Vznemirjenje pogosto povzroči, da prične bolnik pospešeno dihati – hiperventilirati. To poveča vsebnost kisika v krvi, CO2 se zniža. Temu sledi mravljinčenje po telesu, pospešen utrip srca. še hitrejše dihanje, ki se lahko razvije v občutek, da ne moremo dihati. Telo se lahko začne krčiti, pride do vrtoglavice in slabosti, ki se lhako konča z izgubo zavesti.
“Vse te znake je mogoče preprečiti že s pravočasnim, pomirjujočim prigovarjanjem bolniku, naj umiri dihanje, vdihne skozi nos, globoko izdihne skozi usta, počasi in umirjeno. V skrajnem primeru damo bolniku vrečko, v katero diha. S tem vdihne svoj izdihani zrak, z manj kisika in več CO2,” svetuje reševalec Peter Kordež na strani Društva za srce.
Ob nenadnem pojavu bolečine v prsnem košu se mora bolnik umiriti. Če ima zdravila v ta namen jih vzame. Počakamo 10-15 minut in če bolečina ne poneha, pokličemo 112 – zdravnika.
