Že precej časa iščem službo, pa brez uspeha. Pošiljam prošnje, ponudbe, kličem po telefonu… Imela sem zaposlitev za določen čas, vmes pa sem drugo službo že iskala, ker sem vedela, da bom ostala brez službe, vendar brez uspeha.

V osnovni in srednji šoli sem hodila na različna tekmovanja, kjer sem dosegla lepe uspehe. Vedno mi je uspelo biti med najboljšimi, zlasti na naravoslovnem področju. In sem bil za to tudi nagrajena s Zoisovo štipendijo. Žal pa sem očitno šla na napačen faks. Ko komu povem, da sem po izobrazbi profesor, imam občutek, da me gleda z viška. Včasih celo kakšen znanec pripomni, kako sem lahko s takšnimi potenciali šla na pedagoško. Včasih me je že sram povedat, res… Pa ne zato, ker bi tudi sama mislila, da so učiteljice na splošno neumne, kakršno prepričanje očitno prevladuje. Poznam veliko zelo inteligentnih učiteljic. Sicer je pa res, da sem si glede pedagoške fakultete že na faksu premislila, pa se žal zaradi štipendije nisem mogla prepisat drugam.

Ker me zanimajo še druga področja, mi ni bilo problem vpisat podiplomskega študija, samo da sem se tokrat preusmerila v bolj ekonomske vode. Moram priznat, da se mi zdi študij lahek (BTW ne gre za kar eno levo fakulteto). Lahko naredim primerjavo s pedagoško, pa ni neke bistvene razike v zahtevnosti. Je pa res, da me zelo zanima in nikoli ne pridem utrujena iz predavanj (tudi ko sem imela službo). Problem je v tem, da se je sedaj pojavil nov problem, ko pošiljam prošnje in ponudbe… Moti jih višja izobrazba, ker prevladuje miselnost, da izobraženi zahtevajo ne vem kakšno plačo. Kolikor vem, se o plači pogajaš na razgovoru, tako da ne vem, kako so lahko delodajalci tako neumni in si zapravijo priložnost za kvaliteten kader. Ker še nimam ne vem koliko izkušenj, bi bila vesela že same možnosti, da jih pridobim. In te bi si pridobila hitreje od marsikoga drugega, ker se v povprečju hitreje naučim stvari. Res pa je, da za plačilo, s katerim se ne morem preživljat, nebi delala. To je izkoriščanje in ljudje bi se tega mogli začet zavedat, da si dvignejo svojo ceno na vsaj človeško raven. 400 eurov lahko jaz zaslužim na črno v dveh tednih, zraven pa vlečem socialko. Kar pa seveda ni moj cilj, trpi pa ob tem vreča, ki jo polnijo davkoplačevalci, tudi podjetja. In ljudje bi se mogli začet tega zavedat in razmišljat, ter vsaj nekoliko dvignit plače, da e takšno delo na črno nebi več dogajalo.Posledično smo itak na koncu vsi v istem zosu.Kar se pa tiče izobraženih – dolgoročno podjetju veliko prinesejo, zato jih bo pač treba plačat (sem ne štejem sebe, ker nimam izkušenj, ampak tiste reveže, ki se že dolga leta pustijo izkoriščat).

Še bolj me pa jezi dejstvo, da nekateri, ki imajo službe, tega ne znajo cenit. To so ponavadi takšni, ki jim je služba padla z neba. Npr. kličem eno izmed znanih podjetij, da mi pridejo priklopit internet in se nihče ne javi – vsakih 5 minut cel dan. Grem tja osebno in se ena smrklja pogovarja po telefonu – osebne stvari, jaz sem pa luft, ali kaj? Za internet se je mudilo, oni pa niti niso znali povedat, kdaj bo… Bi bilo verjetno čez pol leta, če nebi zahtevala od nje, da da mojo vlogo čisto na vrh in so prišli priklopit naslednji dan. Tako pač to pri nas gre, žal je bil v tem primeru nekdo na slabšem od mene…Vedno se potem vprašam, kaj še morem narediti, da bom tudi jaz imela službo, tudi če bo npr. pisanje člankov za Mobitelov spletni portal (oziroma katerikoli drugi, ampak ti imajo res nepismene ljudi zaposlene in bi lahko malo zamenjali), pa še celo predloga z in s znam pravilno uporabljat…

Pozdravljena,

tudi jaz sem na istem. Službo iščem že dolgo, imam srednjo izobrazbo. Na razgovore hodim kar redno. Problem pa je v tem, da sem močnješe postave. In to ljudi zelo moti. Trenutno študiram ekonomijo in zelo bi bila vesela, če bi lahko imela tak poklic, ki ga imaš ti. Rada bi bila učiteljica razrednega pouka. Ampak zaradi moje starosti, čeprav imam 29 let, bi bila učiteljica lahko šele pri ene 40. V tem pa ne vidim smisla.Delodajalci želijo kader s V. stopnjo izobrazbe, s tem da naj bi znali 3 tuje jezike in na splošno čimveč delali. Zadnjič so mi nekje ponudili za plačo 500 Eur. Včasih bi koga najraje vprašala, če pride čez mesec s 500 Eur. Pa seveda ne koga, ki je v socialni stiski. Ampak take občinske veljake. Z možem se živiva v bistvu s samo eno plačo, ker gre meni vse za položnice. Ne ostane nič. Potem pa berem razne članke, naj družina kam gre za novo leto in božič. Ja s čim pa? Sicer bi lahko dobila službo kot prodajalka, pa mi ni problem nobenega dela opravljat, ampak ko končam šolo, bom pa spet mogla iskat novo zaposlitev, izobrazbi primerno. Pa še več od zavoda dobim, če sem doma, kot pa je plača prodajalke. Pa ne glej vejic.:)) Vedno sem imela težave s pisnjem vejic. Sicer nisem imela težav z eseji in slovnico. Nekoč sem imela pri eseju narobe 9 vejic, sem dobila -2 zato, ker sem napisala najboljšo vsebino. Dugače bi bilo 1. Zdaj se trudim delati krajše stavke. Upam, da kmalu dobiš zaposlitev in jaz prav tako. Veliko uspeha.

Lp

Dragi ženski,

zakaj pa ne začneta delat kot zastopnici, če obvladata slovnico in predavanja.V tem poslu je možnosti na pretek!Saj ne obstaja samo učenje otrok, obstaja tudi osveščanje odraslih. Kaj mislita?

lep dan vama želim.

Ni problem, če narediš kakšno slovnično napako, ko pišeš na forum, tudi jaz jih. Mogoče celo kakšno zanalašč spregledam 🙂 Ni lepo, ampak vsi pišemo na forume skoraj tako, kot govorimo. Piši kao što govoriš :))) Ampak pri primerih, katere sem imela v mislih, gre pa za javno objavo in za to delo so celo plačani!!! To mene moti, ker je vem,da je mnogo ljudi, ki bi radi imeli službo in znajo to bolje naraditi.

Kar se tiče zunanjega izgleda, je res grdo, da gledajo na te stvari. Jaz imam sicer drug problem – do razgovora niti ne pridem. Tebe bodo verjetno z UNI izobrazbo verjetno vzeli, ne se bat. 8. stopnja je drug problem, ki sem se ga zavedala, preden sem se vpisala, ampak nisem si pa želela korak nazaj in vpisati 7., če jo že imam.

Marsikatera mi govori, da bi rada bila na mojem mestu, ker sem učiteljica. Delo je sicer bolj naporno, kot si nekateri predstavljajo, ampak še vedno prijetno, če to delo rad opravljaš. Ker pa sem že delala v večjih podjetjih, v upravi, tik pred diplomo in za 380 eur neto po 12 ur na dan (zaradi nabiranja izkušenj), lahko rečem, da je šola še vedno zakon. Trenutno sem pa delala delo, ki je bilo zelo odgovorno (plačano preko ministrstva) s 7. stopnjo, neto izplačilo 450 EUR. V šoli sem delala eno leto, izplačilo je pa okrog 950 neto za začetnike, pa tudi 1100 (brez malice in PS). Za začetekje to zelo dober denar. Problem na šoli je v tem, da ne dobiš za nedoločen čas in če ti sploh podaljšajo, si lahko srečen. Meni niso, pa sem delala več kot drugi, več stvari znam naredit kot marsikatera, boljše naredim, ampak ker je tako malo delovnih mest,jih najprej zasedejo tiste, ki imajo veze. Tako si vsako leto v negotovosti.

BTW jaz sicer doma ne sedim križem rok. Pustila sem sicer službo, ker je bila premalo plačana glede na odgovornost, in za 450 eurov nisem hotela več tvegat, niti ne bom več delala za tak denar. Na zavodu itak ne dobim nič. Ampak smo s fantom in njegovim sodelavcem odprli podjetje. Ker smo šli iz čiste nule, bo nekaj časa trajalo, da bo kakšen dobiček in da se sploh lahko kdo tam zaposli. Mogoče bo trajalo pol leta, do takrat pa vsi trije delamo brez da si izplačujemo plačo, ker podjetje mora stat na trdnih temeljih. Zato pa tudi začasno išče drugo službo, za naprej pa mislim delat samo še zase.

Dona 2 – si me malo prehitela, preden sem napisala, da že delam na tem, da si sama ustvarim svojo prihodnost. Odprli smo svoje podjetje. Razlog, zakaj se ne zaposlim je ta, da preden ni konkretnega dobička, se ne more nihče, ker je potrebno podjetje finančno okrepit, da bo lahko poslovalo. Da pa črpaš lastni vloženi kapital in si izplačuješ plačo, pol še daš pa državi, nima smisla. Ta denar je pač namenjen reklami, nakupu materiala, pa za izvajalce. Trenutno bom pač morala opravljat dve službi.

Za zastopnika, verjetno misliš zavarovalnega, pa res nebi nikoli šla. Oprosti, ampak jaz v tem, da si z zaslužkom niti potnih stroškov ne pokriješ, ne vidim smisla. Poleg tega se mi trženje zavarovanj zdi neetično.Je samo “nategovanje” ljudi. In kot sem že rekla – raje kot da bi kdo drug imel koristi od mene, delam zase pa naredim mogoče kakšno delo tako – plačano na roko…

Delodajalci so pa tudi neumni… Večina jih dela samo za lastni interes, delavcem pa dajo minimalno plačo. Potem je tako, da delavec, ki se v nekem podjetju priuči nekega dela, gre kmalu h konkurenci in tam dela za boljšo plačo. To podjetje pa propada, ker nima več kvalitetne delovne sile in ker ima slab sloves, ne dobi nobenega delavca več. Tako gre počasi veliko podjetij v stečaj in kmalu so tudi lastniki na cesti, če niso dali denarja na kakšno tujo banko, ampak ponavadi so itak tako neumni in požrešni, navajeni živet na veliki nogi, da vse zapravijo. Smisel sodobne firme naj bi bil skrbeti za širši družbeni interes. Vsaj meni podjetništvo pomeni neko ustvarjanje, nečesa novega, od česar bodo imeli tudi druge koristi. Mi bomo najprej plačali delavce. In delavci bodo imeli primerno plačo in bodo primerno nagrajeni.

Dokler bodo ljudje hoteli delati za 350 eurov,bo pač tako… če podpišeš pogodbo, pomeni, da se strinjaš… Treba se bo postavit zase, firma brez delavcev ni nič. Čeprav, dejstvo je, da delavcev že primanjkuje.

Pozdravck

sm tud jst v podobni situaciji. ze 2 leti imam diplomo iz tehnicne smeri in ne dobim zaposlitve.
ce je po moji smeri, pravijo da nimam izkusenj (ki jih pa seveda nikjer ne morem dobit, ce mi nihce ne da moznosti). v primeru da se prijavim na kako drugo mozno prosto delovno mesto, mi pa recejo da imam previsoko izobrazbo.

na razgovore hodim konstantno, ni tedna da ne bi imela vsaj 1 razgovora, a sem kljub temu da sm pripravljena pridno delat , se nove stvari priuciti—sluzbe zame ni.
in potem se clovekl sprasuje ce so res potrebne samo VIP da se nekam pride.

Pa upam da vse cimprej najdemo zaposlitev
pozddravck

pozabla se pripisat, da pa poleg svega nisem upravicena niti do podpore.
kajti zivimo z dedom in babi v skupnem gospodinjstvu in ceprav je moja mati samohranilka ki je tudi brezposelna, so mi rekli da me lahko REDITA poleg mami se dedi in babi. ter da so drugi upraviceni do podpore bolj kot jaz.

za namecek pa imam kolega ki je len, niti noce delat, dobi pa podporo v visini 400 evrov zato da se lahko po domac povedan fiksa.
in potem ugotovis, da v nasi drzavi je tako da ce si priden ti vse tepe, za lenuhe je pa super poskrbljeno.

Jaz imam občutek, da bo vedno slabše… Nekateri brezdelneži živijo na naš račun.

Glede podpore pa – jaz je tudi nimam, ker sem dala odpoved – opravljala sem namreč neko specifično delo, kjer je bilo vsak trenutek možno, da pride do katastrofe, ki bi lahko pomenila tudi smrt osebe. Plačano je bilo manj kot bi dobila denarnega nadomestila. Posledice bi lahko nosila celo življenje jaz, zato sem sprejela dejstvo, da bom nekaj časa brez dohodka.

Jezi me to, da moram ravno jaz dobit najslabše stvari. Sprejela sem to delo sprva ravno zaradi tega, ker nisem hotela bit kot nekateri, ki izkoriščajo sistem. Pravzaprav tudi zaradi fanta – ker hodi v službo, dela še na firmi in še hišo gradi dobesedno z golimi rokami, brez da bi mu kdo pomagal. BTW očeta imam zidarja – brezposelen. Ker ni dokončal faksa, najraje pa ima alkohol. Jaz pa delam podiplomca, marsikaj znam naredit in tudi vedno sem se trudila. Medtem ko je on delal na črno – zaslužki so pa to taki, da lahko ostali sanjamo – direktor ne zasluži toliko. Mami ni plačeval preživnine, glede na to, da sva imela stike, sem si pa mislila, da mi bo pomagal na drug način.

Sicer mi je vseeno za vse, ups, pa celo življensko zgodbo sem že skoraj povedala, sam enkrat si želim, da bi bila za svoj trud plačana, ne pa da najbolje pridejo skoz lenuhi.

BTW ti si še vedno lahko zrihtaš podporo – enostavno – prijavi se v samostojno gospodinjstvo. Pošlji socialno delavko nekam… Trenutno imam jaz sicer vso podporo mojega fanta, tako finančno kot čustveo, ker je bil tak dogovor, ampak tvoja babica in dedek, niti ti sama niste krivi za to situacijo. Zato se postavi zase, tudi če si izmisliš – naj da država še kaj tebi, ne samo lenuhom. Jaz sem bila po faksu na istem, me je spraševala vse mogoče, kako plačujem stanovanje, pa sem jo nadrla in menda sem jo tako grdo pogledala, da nikoli več ni stegnila jezika. Naj raje odstopi delovno mesto komu bolj sposobnemu, pa bo videla kako je živet z 200 euri in manj.

Ozko razmišljanje in velik ego sta za vsakega potencialnega delodajalca problem.
Peraviš, da ste reg. firmo in se ne moreš zaposlit. Sploh veš, kaj govoriš? Izjemno se ceniš, pa se ne moreš niti samozaposlit? Ja zakaj bi te pa zaposlil kdo drug če še sama sebe ne upaš? In s takim apriori proti odnosom do delodajalcev, se te bodo vsi izogibali, sploh v zasebnem sektorju, ker ni vse znanje ali plača, ampak je delovno razmerje še kaj več.
Če se boš samozaposlila, boš šele videla, kaj je to biti privatnik in posledično delodajalec.

Česar jaz tu ne štekam, zakaj imajo problem predvsem izobražene mlade ženske. V isti starostni kategoriji do trideset let je približno 7000 žensk, s srednjo izobrazbo, zakaj se pa njih na forumih ne pošilja čistit in delat v proizvodnjo. V Avstriji lahko dobiš vsaj delo za 5. stopnjo, tu te pa apriori no0čejo.
Dobro da nas pred mobom vsaj zakoni ščitijo, vsaj upam.
Sicer pa Zavod nekomu s 7. stopnjo nima kaj ponudit, razen po dolgotrajni brezposelnosti javnih del.

mamo res dobr sistem v drzavi……..ja danes je definitivno bolje da imas narejeno samo 5 stopnjo izobrazbe…..ker kasneje ko nekje si, se vedno lahko (ce od tebe zahtevajo) ob delu studiras.

ker vedno steje samo zadnja stopnja, kjerkoli se za delo prijavlas.
tudi mene bi lahk vzel kje samo z stopnjo gimnazijski maturant, pa so mi povedal da tega ne smejo–inspekcija pride pa smo tm.

pa sploh ni finta da jr clovk izbircen glede tega kaj bi delal in kaj ne. lahk verjamete da po tolkem casu brez dela, vzames cisto vse kar dobis. in tko tud jst zej hodm pospravlat, pa instrukcije razlicnih predmetov imam.
samo a sam solo za to delala??? pa zaenkrat ko se lahko doma, ko mi ni treba placevat drugih stroskov seveda gre, samo tako tud ne mislim zivet celo zivljenje, na racun moje mami.

kot pravijo nekateri, da se delo vedno najde. raje ne sodite, ker po takem odgovoru sodec nikoli niste bili brezposelni.

pozdravcek vsem, pa tistim brez sluzb da se cimprej kej nasmehne. 😉

Sorry na Zavodu za zaposlovanje je malo morje ljudi, ki imajo manj kot 7. stopnjo izobrazbe, pa se nekateri sploh ne trudijo, da bi dobili zaposlitev v kolikor ni primerna njihovi izobrazbi. Kot je razvidno iz sporočil na forumu pa diplomantke se trudijo in če zraven pojamrajo, da kljub trudu ne uspejo dobit niti zaposlitve za 5. stopnjo za določen čas, se vsuje na njih plaz vsega najgrejšega in najprimitivnejša v slovenskem narodu.

ja Mojcka se strinjam s tabo. mam diplomo, se trudm dobit siht–karkoli. pa ga ni.

sej je ironicno……da drzava podpira lenuhe, za tiste ki bi pa delali se pa delo ne najde. vcasih ne ves al bi se smeju al joku

Ja punce, ki imate/imajo diplomo se desekrat bolj trudimo kot pa mnogi s srednjo šolo, potem ti pa v pol ure po poslanei prijavi na delovno mesto, odgovorijo, da so izbrali drugega kandidati. Očitno sem kužna, kljub 12 mesecem delovnih izkušenj, tako da ne štartam povsem iz nule. Medtem delam na radiu vsak teden en prispevek.

Ja, zelo veliko nas je v isti situaciji, res žalostno… Tudi sama poznam punce, ki so na zavodu prijavljene že po par let, s srednjo šolo in ko jim najdejo zaposlitev so raje doma.

Imam znanko, ki je rodila pri 19. letih, ima triletno srednjo šolo, zdaj je stara 28, pa ima tri mesece delovne dobe, ker vsa dela zavrne. Raje je doma, ker se ji tako bolj splača. Dobi več otroških dodatkov, v času, ko je mali hodil v vrtec, je bilo treba manj vrtca plačevat, pa še manj hrane je lahko sama kupila. Po eni strani jo razumem, ker je dejstvo, da se da tako bolje preživet, kot s plačo za njeno izobrazbo. Po drugi strani bi moral pa Zavod take prisilno poslat na izobraževanje, ker nič drugega, kot da živijo na račun davkoplačevalcev, ki so dolgoročno prikrajšani. S privarčevanim bi lahko odprli še marsikakšno delovno mesto npr.

Za forumaša z imenom ozko: To, da imam jaz prevelik ego in da ozko razmišljam – daleč od tega. Res pa, da se cenim – hvala bogu… V tej državi je preveč takih, ki se nimajo za kaj, pa predobro skozi pridejo.

Glede firme pa – ne vem, če si že kdaj sam poskušal začeti s kakšnim poslom iz čiste 0, oziroma, ko nimaš nikogar, ki bi ti kadarkoli v življenju pomagal. Tudi z malenkostjo. Mi smo trije odprli firmo v najbolj kriznih časih – si pač upamo, oziroma nam skoraj drugega ni preostalo. Trije ambiciozni mladi ljudje, ki pač verjamemo v svoje sposobnosti – dva z dolgoletnimi izkušnjami in s po dvema faksoma, zaradi katerih so nekatere firme veliko pridobile na dobičku, sama sta pa imela bolj malo od tega. če imaš bolj malo od tega in nimaš staršev,ki bi ti pomagali (btw – ko nimaš kdaj niti za hrano vak dan), na tak način bolj malo privarčuješ in pač za začetek, če firma nima velikega kapitala, mora vsak zraven še delat ker ni za plače! Razumeš? Pač je firma takšna, da gre za velik vložek v material, veliko tveganje, ampak kasneje tudi velik dobiček. Žal to ne gre takoj. Nekaterim to pač ne more bit jasno…

Kar se tiče ostalega, imam, brez skrbi še kakšno dobro poslovno idejo na zalogi, o katerih ne bom govorila, ker se za takšno informacijo plača… Poleg tega bom kakšno obdržala zase.

Bi pa rada povedala še tole – vsak se lahko teoretično že jutri samozaposli – odpre s.p. Na veliko se govori o raznih subvencijah, ki jih dobiš. Bla, bla… Prva stvar, ki jo pa marsikdo spregleda – zgodilo se je že tudi, da marsikdo subvencije ni dobil pravi čas in ni mogel začet s poslovanjem, stroške je pa vseeno imel. Tako da od tiste subvencije nimaš skoraj nič. Druga stvar je ta, da je ne dobi kar vsak. Moraš imeti ustrezno izobrazbo, dober poslovni načrt (ki BTW veliko stane – za nekoga, ki si ga sam ne zna naredit) in delovne izkušnje. Kaj pa vsi tisti, ki jih nimajo? Spet lepo odpadejo…

Druga stvar – odprtje s.p. – ni velikih stroškov. Ja, za registracijo! Kaj pa npr. oprema prostora, kakšen računalnik, vse tisto, kar potrebuješ za posel? Eni namreč nimajo nič, še vsak dan za jest ne… Zelo malo je del, ki bi jih sploh lahko opravljal. Preden si pa s kakšno storitveno dejavnostjo – npr. recimo, da imaš čistilni servis in čistiš po bajtah – da se ti splača, moraš imeti že kar dobro ceno, ker daš veliko državi. Itak si vsi najdejo čistilke na črno in ne prideš zraven. Preden bi si pa dobil zadosti strank, kar je sicer praktično nemogoče za tako dejavnost . bi pa že propadel. Aja, kredita za kaj večjega itak ne dobiš. Poleg tega – vse kar ostaneš dolžan državi – ne pozabit, da jamčiš z osebnim premoženjem. Če hočeš pa pazit otroke npr. moraš spet izpolnjevat kriterije – glede uporabnosti prostora, ki mora bit narejen s tem namenom. To pomeni velik vložek. Kaj se ti pol bolj splača, na črno pet otrok pazit, pa dobiš ven 1200 eur na mesec ali da vse skupaj prijaviš in imaš stroške s prostorom, pol daš državi od tega, pa še nekateri tekoči stroški?

Moj zaključek je ta, da se ne splača začet z nekim takim poslom, ki ne prinese veliko. Treba je vložit čim več, če lahko, potem dobiš nazaj. Tega si pa večina ne more privoščit in zavedam se, da sem jaz vseeno lahko srečna, da imam vsaj še to – zadnjo možnost.