sanje o pokojni osebi

Pozdravljeni.
Nevem če sem na pravem forumu ampak bom vseeno vprašala.
Sanjala sem pokojno babico, da sem jo objela in ji večkrat rekla, da jo imam zelo rada. Ona me je tudi objela in se samo lepo smehljala. V sanjah sem se zavedala, da je mrtva. Ni me bilo strah, ampak sem se prijetno počutila.
Kaj pomenijo takšne sanje?
Babice že nekaj let ni. Preden je odšla, me je večkrat klicala in želela, da ji pripeljem edinega pravnuka. Ampak tedaj ni bilo mogoče.
Po pogrebu tisto noč sem jo sanjala, da je šla po zlatih stopnicah in rekla,da je utrujena in da se mora spočiti. Potem je nisem več sanjala, vse do sinoči.
Kaj to pomeni??

lp mamibelani

O sanjah in njihovem pomenu sem že pisal. Večinoma gre tu za “remains of the day”, za neke ostanke nedokončanih razmišljanj in misli, za ostanke nekih nerazrešenih odnosov, obvez itd., ki ostanejo v podzavesti, kot na računalniku v “clipboardu”. Če bi slike doživlala v meditaciji, bi imele nek pomen in njihov pomen bi ti tvoja intuicija ( če ji znaš prisluhniti ) razložila. Mislim, da si se od babice sedaj poslovila in tudi babica od tebe, njena duša pa je odšla v svetlobo. Po opisu sodeč se sanje o babici ne bodo več ponavljale. Morda vseeno z njenim pravnukom odideš na njen grob in ji skupaj prižgeta svečko…..

Pozdravljeni.
Jaz sem že dvakrat sanjala pokojno osebo, moškega, ki sem ga poznala že od malih nog, čeprav smo imeli zelo malo stikov. Bil je prijatelj moje družine. Prvič sem sanjala, da se je bil pri nas na obisku in razprl roke da bi ga lahko objela in pozdravila. Druge sanje pa so bile takšne da je bil na moji valeti. Ko se je valeta končala sva se pogovarjala, čeprav sem se tudi v sanjah zavedala da je mrtev.

In kaj je vprašanje?

Zanima me kaj to pomeni.

Nič ne pomeni, saj to sem že večkrat zapisal.

Čeprav vidim,da je tema bila odprta že zdavnaj, me vseeno zanima… sanjala sem prijatelja, kateri je umrl v prometni nesreči že pred petimi leti. Z njegovo mamo sva se vozili po cesti in sva ga zagledali…poklicala sem ga in on se je obrnil, čeprav sem v sanjah vedela, da ga ni več in da je “duša”… prišel je k nama in sem ga želela fotografirati v objemu z mamo, vendar nisem mogla, nekaj mi je to preprečevalo…pa sem mu rekla, da saj ni pomembno, važno, da sva se spet videla…ničesar ni rekel, le smehljal se je… srečali pa naj bi ga na kraju, kjer je imel prometno nesrečo, čeprav je v resnici tam ni imel… ali mi morda želi kaj povedati? na začetku sem ga kdaj sanjala, sedaj se mi je v sanjah prikazal po treh letih… bila sva res dobra prijatelja, vendar se ob času njegove smrti nisva več veliko družila…sem pa tudi zelo dobra prijateljica z njegovo mamo…res me zanima kaj bi lahko pomenile sanje, saj se z njimi kar obremenjujem…

hvala

Ne obremenjujte se s sanjami! Morda si preberete več prispevkov na to temo na tem forumu, če pobrskate po malce starejših naslovih z isto tematiko!

no jas mam eno vprašaje meni je babica umrla pred kakima dvema tednoma in sedaj v vsakih sanjah sanjam njo vedno je živa nikoli je ne sanjam mrtve samo enkrat sem jo sanjala da je bila v bolnici tako kot je bila pred smrtjo kaj to pomeni?

Niče, razen tebe, tega sporočila ne more razvozlati. Skušaj se poglobiti v svoje sanje in dojeti sporočilo.

Oj!

Prebiram knjigo, kjer piše, da take sanje lahko pomenijo poizkus neke vrste tolažbe ali komunikacije umrle osebe – duha z osebo, ki še živi in ji na tak način lahko npr. sporoča ljubezen do nje, tolažbo ali …

lp

Ja potem se moraš odločiti, ali boš verjel knjigi ali meni.

Igor ne sledim ti najbolje.

Zapisal si, da Niče, razen tebe, tega sporočila ne more razvozlati. Skušaj se poglobiti v svoje sanje in dojeti sporočilo. s tem se absolutno strinjam in ti verjamem.
Če pa istočasno verjamem tudi knjigi pa lahko tvoje razmišljanje samo dodam. Ker če duša hoče potolažiti še živeče sorodnike ali pač nekoga, ki ji je blizu,… seveda, da potem mora še živeči se poglobiti v sebe in dojeti sporočilo.

Pa bom napisal, kar svoj primer.
Meni je umrl oče, ki je bil zelo veren in je verjel v Boga, posmrtno življenje, nebesa v taki ali pač neki obliki, ki si jih človeški um pač ustvari s pomočjo svoje domišlije,… V njegovo dobro sem upal, da posmrtno življenje obstaja oz. da je vse res v kar je verjel za časa življenja, ker sem imel občutek, da bo tako njegovo življenje dobilo smisel.
Neke noči (ne vem točno časa po njegovi smrti) ne da bi sploh mislil nanj čez dan, sem ga živo sanjal kako mi razlaga, da je vse res v kar je verjel.
Sedaj pa… ali me je njegova duša pač, kakorkoli si kdo to razlaga, dejansko prišla tolažit, razlagat skozi “kanal sanje,” ali pa sem dejansko sanjal nekaj podobnega kot si razlagal zgoraj in bom temu povedal kar po svoje “smeti? “
“Smeti” na podlagi spominov na očeta, ki sem jih pridobil. Primer “smeti,” ki jih imam v mislih: če bomo zvečer gledali grozljivko je verjetno, da bomo potem to tudi sanjali, ker je negativen spomin, ki vzbuja strah zelo svež in močan posebno, če kaj takega gledamo zvečer pred spanjem in potem pač sanjamo neke “smeti”, ki ne pomenijo nič in so v bistvu od nikogar.

lp

Seveda je tvoja razlaga sanj edina pravilna. Pa vendar…..
Snovno telo človeka, v tem primeru tvojega očeta, zapusti to življenje, ko v njem zmanjka življenjske energije. Slej kot prej razpade na svoje osnovne dele, ki so ogljik, vodik, kisik in kanček žlahtnih plinov. S tem snovnim telesom ali z njegovimi deli komunikacija torej ni več mogoča, saj je centralna procesorska enota, ki je domovala v možganih in je bila nosilec UMA, prav tako razpadla. Ta skupek osnovnih elementov pač ne more pošiljati nobenih misli, ki so plod uma, več.
Človek pa seveda ni sestavljen le iz snovnega telesa, ki nam je vidno oz. zaznavno, ampak tudi iz astralnega in kavzalnega telesa, ki sta nam nevidni. Če bi bilo vprašanje samo snovnega telesa, bi človeka lahko vedno sestavili iz osnovnih elementov, ki jih kupimo v vsaki bolje založeni kemijski trgovini. Pa ne moremo. Zakaj? Ker nam manjkata dva bistvena sestavna dela – ENERGIJA IN INFORMACIJA. Informacija je skrita v vsakem najmanjšem semenu. Ko ga postavimo v ustrezno okolje ( minerali, vlaga in temperatura ), seme vzklije in že v naprej je točno jasno, kakšen bo cvet, kako visoka bo rastlina, koliko listov bo imela itd. Energija, življenjska energija, pa steče v trenutku, ko se seme znajde v ustreznem okolju.
Pri človeku steče življenjska energija v trenutku, ko se združita jajčece in semenčica. Mali embrio veselo brca v maminem trebuščku. Torej je v njem življenjska energija. Kaj pa je ta življenjska energija , ki ji nekateri rečejo narava, vesolje, prasila – nekateri pa jo imenujemo kar BOG? Se je Bog razdelil na milijarde in milijarde majhnih delčkov, da je lahko prisoten v vsakem živem bitju? Ne! V vsakem je kar cel Bog, nedeljiv in edini. To je tisto, kar nas vse povezuje – vsi smo v enem in eno je v vsem….. To je torej tisto astralno in kavzalno telo, ki je nesmrtno, kot duša.
Ko priključiš neko napravo na električni tok, vtakneš vtič v vtičnico in še pomisliš ne, od kod ta energija prihaja. Samoumevno ti je, da je pač tam. Ali prihaja iz neke jedrske elektrarne v Rusiji, iz neke hidroelektrarne v Švici ali kar iz sosedove sončne elektrarne, nikdar ne veš. Energija pač je, kot je tudi v naprej določeno, kakšne barve las boš imel, koliko visok boš, kakšne barve kožo boš imel in še mnogo, mnogo tega, česar se sploh ne zavedamo.
Energija, torej Boga, pa kroži. Skozi mene, skozi tebe, skozi vsakega martinčka in vsako travico. Povezuje nas v neverjetno celoto. In ta energija včasih nosi s seboj tudi informacije in jih posreduje, vendar ne na način, kot si ga mi predstavljamo. Vse ostalo pa je ILUZIJA. Iluzija je plod našega uma, torej tistega katalizatorja, ki je ljudem dan, da bi pospeševal čiščenje duše s svojimi, včasih res čudnimi, sporočili, ki nam jih posreduje v obliki iluzij. Seveda to počne, dokler ima dominantno vlogo v naše »slišanju«, ki smo mu jo dodelili, ko se je začel pojavljati ( tam nekje med 6. In 7 letom naše starosti ). Pa vendar je v nas še nekdo, ki ga ta um zavira, v bistvu pospešuje, mu postavlja izzive. Naša DUŠA nas pogosto hoče nagovoriti, pa je ne slišimo, ker je pač um preglasen. A človek potrebuje tako um, kot dušo, ker brez enega ni človeka. Kako torej utišati um do te mere, da slišimo tudi dušo, ki pa nam prinese včasih kakšno sporočilo? Pravijo, ko utihne um, spregovori duša. Že res, vendar lahko, z dvigovanjem svoje zavesti pridobimo sposobnost ločevanja, da vemo, kaj nam govori um in kaj duša ( srce in glava ). Šele takrat lahko vzpostavimo t.zv. notranji dialog ob polnem zavedanju uma, da brez duše nima možnosti obstoja in obratno. In šele takrat lahko jasno razumemo tudi sporočila, ki jih dobivamo ves čas, pa prepuščamo umu, da jih dešifrira in nam sporoča spet eno od iluzij.
Nekje sva izgubila INTELIGENCO, ki je le program, ki za nas procesira informacije. Seveda v odvisnosti od razvitosti in stopnje zavesti. Inteligenca se prične razvijati nekje pri 14. letu, ko otrok več ni otrok ( ne reče več »Cesar je nag«!)
Seveda bodo nejeverni Tomaži rekli, kako je potem mogoče, da je Mozart skladal že pri 4 letih starosti, recimo. To so posebna bitja z vnaprej določenim poslanstvom, kjer razvoj poteka malce drugače. To so duše, ki se jim ni potrebno več inkarnirati, saj so svojo karmo izravnale, pa vendar se odločijo za ponoven obisk, ker nosijo pomembna sporočila. Prav te dni praznujem rojstvo enega takšnih ljudi, največjega avatarja Zahoda.
Povrnimo se nazaj k naslovu. Seveda je razlaga tvojih sanj izključno v tvoji domeni. Samo zakaj ne bi, v tej razlagi, uporabil tudi logičnega razmišljanja, ki ti ga omogoča tvoja inteligenca z dostopnimi informacijami?

Igor hvala za izčrpen odgovor!

Vseeno pa imam še nekaj vprašanj. Če grem po vrsti. Kar si napisal v prejšnjem postu mi je jasen vse do iluzij. Kako vedeti kdaj je iluzija (ločitev govora uma od govora duše)… Ok.. z dvigovanjem zavesti.

Sedaj pa… če se vrnem na knjigo kjer dr. Newton na svojsten način objavlja raziskave hipnoterapij, ki jih je izvajal na svojih klientih potem mi spet nekaj manjka. So potem njegove raziskave – hipnoterapije le raziskave iluzij – plod klientovih iluzij, ki so se s pomočjo hipnoze spominjali prejšnjih življenj in so omenjali kako so, ko so v prejšnjem življenju umrli in je ostala le energija izkoriščali kanal sanje za vspostavitev povezave z še živimi (gre v bistvu za spomin med življenji) ?

Kako naj kdorkoli ve, da tisto , kar so povedali klienti v globoki hipnozi je ali ni iluzija – plod uma , ampak je delo energije – tiste energije, ki si jo omenjal ti, da kroži v vsakem izmed nas in ali je lahko prav tako iluzija, čeprav je plod – delo oz. govorica neke duše – energije, ki je neminljiva?

Če pa duša ne uporablja iluzij, kaj pa se zgodi potem? So vsi ti klienti potem govorili iz uma ali pa vseeno iz duše – energije, kjer je bil um utišan pod hipnozo ali pa niti tedaj v globoki hipnozi um ni utihnil in je ustvarjal iluzijo in s tem popačeno zaznavo?

se res opravičujem, če nisem povsem jasen, zapleten ali če vsega, kar si napisal Igor mogoče nisem najbolje razumel in sem celo mogoče zašel iz teme.

lp

Iluzija je vedno produkt uma. Med tem, kaj govori um in kaj duša, lahko ločite s sposobnostjo VIVEKA, ki jo pridobite z rastjo zavesti;

dr,Newtnovih metod ne poznam, zato težko odgovorim. Vsekakor črpa duša svoje spomine iz podzavestnega dela spominov, med tem, ko v hipnotičnem spanju um spi. Povezovanje z drugimi bitji pa sem opisal – zakaj smo vsi eno….;

človeku na nižjem nivoju zavesti je težko vedeti, kaj je iluzija, torej plod uma=ega in kaj duše. Ne vem o kakšni hipnozi govorite, zato tudi ne morem vedeti, ali je um popolnoma izključen ali ne. Jaz se ukvarjam z regresijo brez hipnoze, ki ni navarna in je zanesljiva. Pri regresiji v globoki hipnozi obstaja preveč nevarnosti, da bi se z njo lahko ukvarjali laiki;

Če imate še vprašanja, se kar oglasite.

Hvala za odgovor Igor!

Mogoče sem naredil napako, ker nisem omenil imena knjige. Ampak zaradi morebitnega reklamiranja sem pač raje o tem molčal. Drugače prebiram knjigo Usoda duš avtorja dr. Michaela Duff Newtona, če pa boste objavili pa prepuščam vam. Ker pa ne vem na kakšen način omenjeni avtor kliente hipnotizira pa o tem ne morem pisati.
No kakorkoli…. mislim pa, da sem vas razumel kaj ste mi hoteli povedati. Zaenkrat novih vprašanj nimam. Če pa mi katera privre na dan pa se bom oglasil 😉

in še enkrat hvala za odgovor.

lp

Seveda se kar oglasite. Naslov knjige pa puščam ob pripombi:

Spomnim se, kako sem prišel do prve knjige “Kako si pridobiš prijatelje”, še v najtniških letih. Nimam pojma, kako je takšna bedarija zašla med nas. Potem je bilo tovrstnih knjih iz ameriških brzopoteznih delavnic uspešnic, ki so prodajale iluzije, vedno več in več. Svetovale so, kako postati bogat čez noč, kako osvojiti žensko, kako moškega, pa vse do izključujočih se teorij o moških, ki naj bi prihajali iz Marsa in ženskah, ki naj bi prihajale iz Venere, o 5 – minutnih managerjih itd. itd. Že tedaj se je v meni naselil dvom o kvaliteti in kredibilnosti ameriških tiskanih medijev. Vedeti moramo, da je v ZDA knjiga pač proizvod, kot vsak drugi, namenjen potrošnji, torej prodaji. Glavni cilj knjige tam ni povedati neko resnico, ampak zaslužiti čim več denarja – tako za tistega, ki knjigo napiše do tistega, ki jo založi in tistega, ki jo prodaja. Samo en krik neoliberalistične taktike. Dvom se nanaša celo na izbor Pulizzerjevih nagrajencev, kjer se jasno skrivajo veliki kapitalski dobički.

Saj je naše knjigotrštvo tudi prevzelo to filozofijo, kar poglejte si njihov izbor, način trženja, ki je prekopiran iz ZDA ( ali iz Nemčije, ki ga je pred tem prekopirala od ZDA – Bertelsmann ). Kogar koli od domačih knjigotržcev povprašate, če bo seveda iskren, vam bo povedaal, da je “profit” samo v tiskanju kuharskih in šolskih knjig. Razlika med tema dvema zvrstema je samo v tem, da je pri kuharski knigi treba spremljati trende ( pričakujem knjigo Recesijska kuhinja ), pri šolskih knjigah pa imeti dovolj dobre “lobiste” za pridobivanje koncesij.

Če zaidete v kakšno resno knjigarno, ki ima na policah knjige s področja duhovnosti, kot je to tista v nekih poceni prostorih BTC ali tista na Čopovi ulici, boste našli veliko materiala neprofitnih založb, samozaložb in različnih duhovnih skupnosti, ki niso ne vem kako luksuzno opremljene, niti niso natisnjene v dragih tiskarnah ali vezane v zelo kvalitetnih vezalnicah, pa še cene teh knjih so mnogo dostopnejše. V teh knjigah je več resnice, več osebnih doživetij, več vsebine in manj blestečih fotografij na dragem papirju. Teh knjig ni ne na policah dragih založb, še na boljšjem trgi se jihne izplača prodajat, ker pač niso v poseben okras domačih knjžnjic. Pri takih knjigah imam malo več zaupanja.

Ko nekoč dosežete določeno stopnjo zavesti, pa prave odgovore tako ali tako dobivate v meditaciji. Vse znanje je že v vas, le pot do njega morate najti……

Pozdravljeni !
Mene pa zanima kaj pomenijo moje sanje,sanjala sam svojo pokojno babico ki je umrla pred približno 3 leta.
V sanjah je bila živa prišla je na moj poroko hodila je za mano in mi hotela nekaj povedat zaskrbljena je bila objela me je in poljubila nato pa se spet pokazala vendar tedaj na drugačnem okolju v trgovini za oblačila z menoj je bila moja mami (pomerjala sva eno krilo) babi je spet prišla zraven spet je bila zaskrbljena prau videlo se je na njenem obrazu da je žalostna in da jo res zelo skrbi vendar nikakor jo nisem razumela kaj mi hoče povedat (niti kaj je govorila samo odpirala je usta). Naj povem ko je bila še živa je zmeraj govorila da si želi na mojo poroko vendar da gotovo jo nebo dočakala.

Pozdravljeni.
Pišem vam ker me že cel dan mučijo sanje ki sam jih danes sanjala ne dajo mi miru.
Sanjala sem o pokojni babici ki je umrla 3 leta nazaj.
V sanjah je bila živa prišla je na mojo poroko me objela,poljubila na lica in hodila je zaman in mi nekaj govorila njen obraz je biu zaskrbljen nato pa se spet prikazala z mami sva bile v trgovini za oblačila ( pomerjala sva eno krilo ) spet je babi prišla spet je nekaj govorila in spet ta njen zaskrbljen obraz vendar nič jo nisem razumela kod da bi potiho govorila samo odpirala je usta.
Naj povem ko je bila živa je zmeraj govorila da si želi na mojo poroko vendar da čuti da takrat nebo več živa.