Kje je ljubezen?

Spoštovani gospod Igor T. – Losang Tashi (?)!

Vam je že kdo rekel, da Vas ima rad?

Iz vaših odgovorov kar strelja nezadovoljstvo, jeza, naperjenost proti vsemu, kar ne spada v vaše razumevanje, oz.v čemer niste podučeni.
Če nekdo ni prebrskal vseh vaših odgovorov, ga cinično ozmerjate kako se z miško pride do linka, posmehujete se, naj z regresijo najde razlog za svojo lenobo…

Sprašujem se, kakšna je torej vaša vloga tu? Ste policaj, ki kar naprej kritizira, ali želite ljudem resnično pomagati….-za kar se kar naprej izdajate?

Dobra psihoterapija človeku pomaga, da pride do bolečih vsebin, zaradi katerih težko sprejme sebe (in posledično druge). Morda bi si bili hvaležni za takšno odločitev.

Mogoče si lahko preberete odgovore drugih moderatorjev foruma, ki imajo lep odnos do spraševalcev in posledično (kar bi vam bilo lahko kot poznavalcu duhovnega sveta najmanj logično) tudi obiskovalci spoštujejo njih.

Kot moderator teme duhovnosti bi ravno VI morali biti vzor odprtosti, razumevanja, topline, usmerjati iskalce poti, da sami najdejo odgovor…. iz vaših odgovorov pa veje omejenost, nezadovoljstvo, nestrpnost.

Kar naprej opozarjate, da je to resna tema, kar naprej pišete o nevarnostih… bolj berem vaš del foruma, bolj čutim, da ste prej uperjeni proti temu, da ljudje najdejo svojo pot in pod pretvezo, da jim odgovore ne boste pisali na forumu, ker da se ne tičejo drugih, jih vabite naj vam pišejo osebno.

Zelo sporno.

Spoštujem določena stališča, ki jih zavzemate, čeprav vas npr. trditev, da so sanje SAMO in LE ostanek dneva vrže v isti koš s šalabajzerji in šarlatani. Malce si preberite kakšno psihoanalitično delo, če vam je razumevanje kvantne fizike prevelik zalogaj.

Vsak je individum in za vsakega je lahko prava drugačna pot. Tudi joga v Plesnem mestu ni za vsakogar.

Odprite srce. Lepše vam bo.
In ne bodite tako strogi do sebe. Ko boste prijaznejši do sebe, boste lahko tudi do drugih.

Nerada se oglašam in pišem po forumih, ker ima vsak pravico do svojega mnenja… vi pa ste v drugačni vlogi… In bi s tem, ko bi morda pogledali vase in postali manj osorni do sebe, lahko tudi sprejemali druge in jih videli kot iskalce svetlobe in ne le kot ne-bodi-jih-treba lene nergače na forumu.

Vse bo OK…Naj bo luč, veselje in radost najprej v VAS samih, potem jo boste res lahko delili drugim…

imejte se radi in lepo….

Nina Ulaga

[email protected]

Spoštovana Nina!

Prav imate – z vašega zornega kota vsekakor. Jaz pa s svojega. Jaz vas ne bom prepričeval o svojem “prav” in upam, da vi tudi ne mene. Vsak človek sprejema vibracije iz okolja na svoj specifičen način, relativen seveda, kot je vse relativno. Gledam koledar in vidim prazno luno prav na dan, ko ste mi pisali. Tudi to je odziv, neke vrtse kompenzacija.

Zahvaljujem se vam za skrb zame. Sedaj pa se malo obrnite vase. Če vam nič na tem svetu ni všeč, ni za to kriv IgorT ( Losang Tashi je moje ime, ki sem ga dobil v templju JOKHANG v Lhasi od svojega “botra”, meniha Losanga Sherab Sherpe, ki se je, med mojim bivnjem pri njih in svojimi obiski v Sloveniji prepričal o mojih znanjih in usmerjenostih), ampak ste krivi sami, ker ste preveč navezani na svoj ego. Tudi s tem ni nič narobe. Človek pač raste in z njim njegova zavest in zavedanje. Ne samo v tem življenju.

Sva pač dva človeka ( med mnogimi ), ki vibrirava z različnimi vibracijami in tudi to ni nič narobe. Narobe je le, da s svojim obtoževanjem skušate prizadeti, s svojo resnico in prepričanji škodovati. Resnica, prepričanja, dejstva in s tem mnenja pa so inividualna in s tem relativna. Skušate soditi, pa vendar lahko sodi samo tisti, ki pozna absolutno resnico, ki govori o absolutnih dejstvih – torej nekdo, ki lahko, v istem trenutku, vidi vsako točko na kroglji. To nisva ne jaz in ne vi. Jaz ne sodim, da bi mi ne bilo sojeno. Vi imate svojo filozofijo. In seveda spet ni nič narobe s tem, dokler se zavedate, da je tudi le-ta relativna. Ko pa skušate to svojo resnico vsiljevati drugim, na žaljiv način, s katerim skušate prizadeti, pa je narobe, zelo narobe. In mogoče kdaj dojamete to. Ni pa nujno……

Če pa kdaj pošljem koga, naj malo prelista odgovore, je to iz preprostega razloga, ker se mi ne ljubi 100 in prvič pisati o isti temi in odgovarjati na ista vprašanja samo zato, ker bi s tem podpiral intelektualno lenobo posameznika.

Vi pa, draga Nina, kar še naprej ostanite v svoji kvantni fiziki. Vsakdo pač išče in tudi najde odgovore, slej kot prej. Tudi v kvantni fiziki so, le razumeti jih je treba pravilno – odgovori namreč nikoli ne pridejo v obliki, ki smo jo pričakovali ( recimo, kot ste pričakovali vi, da vašega prispevka ne bom objavil )………….

Lepo pozdravljeni!

Ti dve izmenjavi vajinih mišljenj sta me zelo pritegnili. Zakaj? Zato ker…mislim,da sem se najprej zrcalila v besedah Nine U. in nato pa v tekstu g. Igorja. Zakaj? Pred nedavnim sem manifestirala podobne vibracije kakor gospa..tudi jaz sem imela podobno izkušnjo čustvovanja do Igorja…in ravno zaradi tega sem se vračala na forum. Zakaj? Ker ga nisem razumela. Ker posledično nisem razumela več sebe (pa tudi pred tem se nisem). Malenkost so me zmedle predstave o ljudeh kakor je on. Predstavljala sem si, da bi morali biti le tej zmeraj prijazni in vedno z nasmehom na obrazu in itd. Bistvo je to, da sem jih idealizirala. Vendar…on je kakor ti in jaz in vsi..torej človek.

Sedaj je Igor moj vzor. V njem iščem odrešitev zase, zato mu sledim na tem forumu. Zakaj prav on? Ravno zato, ker je prav takšen kakršen je. On je on! in to mu je uspelo! jaz pa nisem znala biti “prava” jaz..

Naj vam razkrijem, da imam zelo močan ego, ki se sedaj umirja..vedno bolj in bolj. Interesantno je to, da bi pred nedavnim vse to strogo zanikala. Absolutno bi trdila nasprotno..Takrat so bili vsi ostali razen mene egoisti, egocentriki..

Ne vem točno kdaj sem prišla do tega spoznanja kakšna v resnici sem, vendar se spomnim občutka kot da bi me strela udarila z jasnega in dobila sem tako močno klofuto kakor je močen moj ego. Reakcija je bila naposled taka, da sem doživljala močan notranji konflikt in postajala sem čedalje bolj utrujena. Zakaj? Rekla sem si, če je za vse moje probleme kriv moj ego potem ga nebom nikoli več upoštevala..naj bo tam kjer je in naj bo mir! Nato pa je sledil občutek izgube in bolečine in to mi je dalo vedeti, da brez njega ne morem. Danes pa z njim skušam živeti v harmoniji. Moj ego ni več v alarmu. Ni več gluh in mi zna prisluhniti kakor prisluhnem jaz njemu..skupaj najdeva zadovoljive rešitve za “oba” – (mi sami smo eno in to eno je eno z vsem)
Sedaj se komaj učim imeti rada, skušam sprejeti vso mavrico same sebe, ki vodi v mojo srečo in srečo drugih.

Ego nam daje tudi karakter. Moj ali vaš je enim všeč enim pa ne..zakaj? naj se pa vpraša vsak posebej.

LJUBEZEN POIŠČITE V SEBI in videli jo boste povsod 😉

Tanči

Modro, Tanči! Le eno pripombo imem, ko omenjaš ego. Morda sem predolgo enačil ego z umom, s celotnim umom. Sedaj je čas, da povem cello resnico, ki sem jo dojel, kot sporočilo, v eni od svojih meditacij:

Um, ki nastopa v nas, da bi ga uravnotežili z duhom in telesom, je dober in potreben in z njim ni ptrebno imati nekih posebnih duelov. Le vstarajati je potrebno v čim popolnejšemu usklajevanju delovanja uma, duha in telesa – to nam pripelje mir – torej tisto, kar iščemo. Presežek uma, ki ga imenujemo tudi izprijenost, pa je ego. Ta nas s svojimi odvisnostmi, razvadami, navezanostmi na materialno, potrebami po izstopanju in egocentričem obnašanju le opozarja, da smo Božanska bitja, da je vsajen v nas zato, da bi enkrat začutili, kako nam škoduje in pričeli z “odvezovanjem” od teh izprijenosti posegati po tistem miru v sebi, ki ga doživimo, ko uskladimo delovanje uma in duha, ko duh tudi lahko spregovori, ko dosežemo v sebi zdrav dialog med umom in duhom in se tudi zavemo in čutimo, kdaj govori eden in kdaj drugi. Duh takšen um ptrebuje, ker brez njega ni življenja, torej osnovne školjke, ki mu omogoča izpolnjevanje njegoveega poslanstva in tudi um takrat ve, da brez duše to bivanje nima smisla.

Neki modrec je svojim vnukom pripovedoval, kako v njem bivata in se ves čas borita med seboj dva volkova – eden dober in drugi slab. In da je tako v vsakem od nas. Pa ga eden od vnukov vpraša, kateri volk zmaguje in starec mu odgovori: “TISTI, KI GA HRANIŠ!”

Koga pa vi hranite?????

Hvala vam za sporočilo.

Potem, ko sem napisala svoj komentar, sem se vprašala zakaj sem to storila, saj za vsakim dejanjem stoji neko pričakovanje. Odgovorov je bilo veliko, ampak bistvo je bilo to, da sem potrebovala videti svoje misli zapisane ravno tukaj in zanimalo me je kaj se bo zgodilo. Pomislila sem na razne izide, vendar ta me je “premaknil”. Točno to..osvetlili ste mi točko katera mi ni bila popolnoma jasna. Vaše besede sem sprejela za svoje. Pa ne samo zato, ker ste jih vi napisal, ampak zato, ker sem doživela tisti občutek kakor,da sem to pozabila in se spet spomnila.

Torej rek: od viška ne boli glava – ne bo držal. 🙂 In sedaj se mi porajajo nova vprašanja. Večkrat zrem vase in vem, da imam še veliko dela. Moj višek uma, torej ego me je pripeljal celo do želje se odpovedati življenju. Torej si lahko predstavljate kakšna prenasičenost in zmeda je bila v moji “buči”. Kasneje sem se v ti moji buči začela razslojati (cepiti in ocenjevati), ker sem ugotovila, da v mojem sistemu biti prihaja do vse večjih napak in kot izhod v sili sem se odločila, da bom ta sistem porušila in nato ponovno zgradila. Zrla sem v vse dostopne smeri, vse do največje skrajnosti in do najmanjših podrobnosti.Sedaj se že zavedam glasnih in tihih misli ter občutkov, vrste, smeri od kod prihajajo…in tistega “vstrašujočega” neskončja..(ne znam še oceniti občutka ali mi je všeč ali ne, vendar me pa izredno privlači). Vse to sem napisala z namenom, da si lahko pridobite neko okvirno sliko o meni, da bi lažje razumeli mene in kaj vas želim vprašati.

Prvo vprašanje je to, ali imate kakšno pripombo – nasvet glede tega mojega početja?

Drugo vprašanje pa se nanaša na spodnje besedilo, ker se morda predolgo zadržujem v nekem stanju katero me ovira pri usklajevanju ( ponovnem sestavljanju – združevanju) lastne moje biti, saj imam občutek, da se še vedno razdružujem in združujem istočasno:

Kot prvo nisem prepričana, če sem prav razumela kaj je um. Lahko vam zato opišem nekaj svojih koščkov, če je to to, če pa ne, kam spadajo… ( ne morem verjeti, da to zapisujem, ker se mi zdi vse skupaj “noro” in upam da ni) ????? ..na trenutke izgubljam vero in se tudi zaradi tega ponovno obračam na vas. Torej….

– Osnovno polje, ki se lahko oža ali širi in na katerem zaznavam misli, projekcije, občutke itd;

– Opazovalna kontrolna točka (smatram, da je to nadjaz) katera se upogiba vsem spodaj naštetim;

– Dvosmerni misli tj. leva in desna. Pri desnem ušesu čustvene misli, na levem pa logične – od glave navzdol pa je zaznava kontra. (ti pa imata neskončno izbiro manifestacij, ki prihajajo iz nekakšnih vrzeli (smatram, da je vsaka vrzel podzavest);

– Bežne,nekoliko tišje misli, katere se lahko tudi ojačajo s pomočjo kontrolne točke;

– Nedefinirana točka, ki ni ne misel, ne čustvo, ampak samo obstaja in jo zaznavam v ozadju;

-Točka, ki jo zaznavam na vrhu glave (smatram da je to višji jaz) in ta je še posebej presenetljiva, ker je čisto neobvezno doživljanje brez obremenitve.

Torej kaj je od tega um,psiha,duša in kaj duh?

In na vprašanje katerega volka jaz hranim je moj odgovor tak: Oba v primeru, če sta oba pridna 🙂 Tudi tisti moj “ta žleht” zna biti priden na svoj lasten način. Hudoben volk ne obstaja..je le prestrašen…

Hvala za vašo pozornost…resnično potrebujem nekaj od vas, bodisi kritiko ali nasvet oz. karkoli…ponovno vam bom hvaležna v vsakem primeru…

Najprej sem mislil napisati nekaj uvodnih misli, pa bom kar prešel na odgovore in te misli natresel kje vmes…

Torej, pripomb nimam, le zakaj bi jih imel. To je tvoje življenje in ga seveda, kot vsak od nas, živiš, kot misliš., da je najbolje. Na svetu živi ogromno število živih bitij, a nobena izmed njih ni tako veličastna,
modra in razsodna kot človek. Zato je rečeno: ”Roditi se kot človek je najredkejša
priložnost”. Pri tem mislim predvsem na um, z ali brez tistega omenjenega “presežka”. Čudi pa me, zakaj skušaš vse odgovore najti sami – to je dolga in naporna pot. Mnogi so jo že prehodili. Morda bi vseeno skušala najti učitelja, ki ti bi pomagal iskati odgovore na vsa tvoja vprašanja, ki jih je gotovo več, kot pa si jih tokrat napisala. Zanalašč sem rekel “pomagal poiskati” in ne “odgovoriti”. Ker vsi odgovori so itak že v tebi, le poiskati jih moraš in edina pot do njih je preko dvigovanja zavesti. Za dvigovanje zavesti pa je nujno potrebna lastnost “Sposobnost razločevanja”, je nekoč dejal Sathya Sai Baba.

Vse na tem svetu je ustvarjeno iz petih elementov. Pet elementov je prisotnih tudi v
živalih, pticah, insektih in drevesih in ne samo v človeku. A kaj mu koristijo, če jih ne
zna primerno uporabljati? Danes človek stremi za znanjem. Kako široko je njegovo
znanje? Široko je kot ocean. Prav tako skuša razviti zdrav razum. Njegov zdrav razum
se lahko dotakne vrhov Himalaje. Kljub vsemu svojemu znanju in zdravemu razumu,
pa je njegova sposobnost razločevanja na ničli. Kaj je dobro in kaj slabo? Kaj je dobro
narediti in česa ne? Človek danes ni sposoben premišljevati na ta način, zato je
humanost tako zelo nazadovala. Raven človečnosti je odvisna od sposobnosti
razločevanja. Človek ima lahko prav vse kar je mogoče imeti na tem svetu, a kaj mu
bo to koristilo, če ne zna razločevati? Ljudje se na razne načine kar naprej primerjajo
med seboj. Nikogar pa ne zanima, če se je njegova sposobnost razločevanja izboljšala
ali poslabšala. Človek si danes prizadeva nabrati čim več denarja. A svoje sposobnosti
razločevanja ne uporabi in ne presodi ali toliko denarja v resnici potrebuje. Kamorkoli
danes pogledamo, vidimo ljudi hlepeti po denarju. Krišna je v BhagavadGiti dejal :
»Večna Atma v vseh bitjih je delček mojega Bitja.« To pomeni, da smo vsi deli
božanskega. Vsi iščete Boga. A ni vam ga potrebno iskati, saj ste vi sami Bog. Če v
vaši hiši gori luč, zakaj bi jo iskali pri sosedih?

Zaradi telesne navezanosti razvijemo občutke jaz in moje. Pravzaprav je telo vzrok
vseh navezanosti. Ampak koliko časa to telo obstaja? Zaželeno je vse do trenutka, ko
je v njem življenje. Ko ga življenje zapusti, ga brez milosti vržejo v ogenj. Komu
potem pripada to telo? Torej ti nisi to telo. Sama praviš: »To je moje telo, moja roka,
moja noga, moj um in moj razum.« Vse je samo moje, moje, moje. Kdo je ta ‘moj’?
Kadar rečeš ‘moja noga’ si kocena od svoje noge. Kdo si potem ti? Vsi smo le mi. Na
ta način danes človeka zaslepljuje navezanost na telo in čutila. Ampak ti nisi telo,
nisi čutila, nisi razum, ti si ti. Spoznati bi morali: “Jaz sem Jaz.” To univerzalno
načelo ‘Jaz’ je le eno. Resnica je ena, a modri ji nadenejo različna imena. Posluživa se angleščine, v kateri sem poslušal te nauke. Ločeni ” I ” ( angl. “jaz” ) predstavlja ego. Ko ta ” I ” prekrižaš, dobiš križ, ki ga častijo kristjani. Torej, ko se odrečeš egu, postaneš svoja resničnost ( če si morda prebrala moje modrovanje o Izprijenostih uma in načinih odvezovanja, ki je tudi tu nekje na forumu, boš še bolje razumela to, kar pišem ).

Ti torej nisi običajna oseba, ti si Bog. Boga ti ni potrebno iskati. Kamorkoli
pogledaš, lahko vidiš Boga. Cvet je Bog, miza je Bog, vse je
Bog. Le zaradi lastne nevednosti delamo razlike med »jaz« in »ti«.Ti nisi ločeno bitje.
Jaz sem Jaz. Jaz nisem IgorT. IgorT je le ime mojega trenutnega snovnega telesa. Jaz
nimam nobenega določenega imena. Telo je darilo naših staršev. Sestavlja ga pet
elementov, pet čutil, pet življenjskih vitalnih tokov. Ti vitalni tokovi so Prana, Apana,
Vyana, Udana and Samana. Vsak jih ima, zato nisi različna od drugih. Kdor se
omenjenih duhovnih načel ne zaveda, postane žrtev nevednosti in pade pod vpliv
iluzije ( iluzija pa je produkt ega ). Vse na tem svetu je reakcija, odsev in odmev. Od kod pride odmev? Ko
govoriš, od kod prihajajo tvoje besede? Iz tvojega srca. Misliš, da poslušaš z ušesi,
a temu ni tako. Vsa tvoja čutila so pravzaprav le okras na tvojem telesu, saj ne morejo
delovati samostojno, brez vitalne sile, ki je v tebi. Boga ti ni treba iskati. Verjemi,
da je Bog v tebi. Če imaš verjetje v Boga ( ali kakor koli že imenuješ tisto, kar mnogi imenujejo Vesolje, Narava, Energija, Vsemogočni – jaz temu kar rečem Bog ), razvijaš ljubezen. Iz ljubezni se porodi mir in
iz miru se poraja resnica. Ta resnica je Bog. Resnica ne obstaja ločeno. Ni ti treba
iskati resnice. Resnica je brez oblike. Resnica je resnica. Kdo je ustvaril mir? Mir je
mir. Tudi mir nima oblike. Ljubezen je ljubezen. Nihče je ni ustvaril. Ljubezen je Bog,
živiš v ljubezni.

Ko si nekoč brala neko knjigo, si mi rekla: “Sedaj verjamem, da je ljubezen vse, kar je!” Preberi jo še enkrat!

Kaj so človeške vrednote? To so resnica, pravilno delovanje, mir, ljubezen in
nenasilje. Nimajo oblike. Ta brezoblična načela so vtisnjena v naše srce. Vse kar
beremo in pišemo je del posvetne izobrazbe. Tega ne moremo imenovati izobrazba v
pravem pomenu besede. Educare je prava izobrazba. Pomeni izvabiti speče vrednote, ki
so neločljivi del našega srca, a niso vidne. S pomočjo samoizpraševanja jih je treba
izraziti. Prava duhovna vadba je pravzaprav prepoznavanje in izražanje miru, resnice
in požrtvovalnosti, ki so že v našem srcu. Lotevamo se različnih duhovnih disciplin, na
primer meditacije in ponavljanja božjega imena. Kako razumeš ponavljanje božjega
imena? Mislimo, da pomeni preštevanje zrn na moleku. A temu ni tako. Vse oblike
duhovne vadbe so le naša domišljija. So umetne, niso resnične. Znanost nas uči mnogo
stvari, a podaja le znanje, ki ga je moč pridobiti s pomočjo čutil. Znanost ne more
obstajati brez čutil. Zaradi pridobivanja tovrstnega znanja živimo umetno in mehansko.
To ni pravo življenje.

Najpomembnejše je, da imate verjetje. Svojo resničnost lahko spoznamo le, če imamo verjetje.
Iz verjetja pride mir. Iz miru resnica. Ta resnica je Bog. Bog nima neke ločene oblike.
Bog se manifestira iz resnice, ki je v tebi. Lotevaš se različnih duhovnih vadb, a kljub
temu ne moreš spoznati resnice. Ne zapravljaj časa z nepotrebnim prizadevanjem.
Izgubljen čas pomeni zapravljeno življenje. Najprej moraš razumeti, da je resnica tvoj
cilj. Ko ti resnica stoji ob strani, ne boš imela nobenih ovir. V mladosti so naša
čutila in um izjemno močni. Tudi razum je zelo oster. Zakaj bi se počutili šibke in
nemočne, če imamo takšne moči?

Ljubezen ni izključno naša last. Je univerzalna in pripada vsem. Ljubezen je v
vsakomur. Ljubezen je v tebi, v meni, v vsakomur. Tej ljubezni nadevamo različna
imena in jo skušamo doživeti. Ne bi smeli misliti, da je kako drugače. Danes so celo
osnovnošolski otroci nagnjeni k umetni ljubezni. To ni prav. Umetna ljubezen človeka
ošibi. Iz te šibkosti izvirajo mnoge bolezni. Ne neguj ljubezni, ki lahko povzroča
bolezni. Načelo ljubezni je načelo božanskosti in nič drugega. Sprejmi samo ljubezen, ki
prihaja od Boga in nobene druge. Tvoja ljubezen do Boga je prava ljubezen. Kogarkoli
poleg Boga še ljubiš, vedi, da ne gre za pravo ljubezen. Človek se navezuje na
mnoge ljudi, a ni sposoben izkusiti prave ljubezni. Prava ljubezen izvira samo iz Boga.
Bog je utelešenje ljubezni. Ljubezen je Bog. Živiš v ljubezni.

Boga je zelo preprosto doseči. Če vprašaš kaj je na tem svetu najlažje doseči, je to
Bog. Boga lahko spoznaš v trenutku in brez vsakršnega naprezanja. Ljubezen je zelo
preprosto izkusiti. Ljubezen je izjemno močna. Nič na tem svetu se ne more kosati z
njo. Če pogledaš besedo ljubezen se ti morda zdi zelo kratka. A ljubezen je
globoka kot ocean in visoka kot gora. Je neusahljiva in neskončna. Spoznati bi morala to
načelo ljubezni. Zaradi omejujočih okoliščin in omejenih izkušenj, človek ne more
opisati načela ljubezni.

Upam, da iz tega lahko izluščiš, kaj od tvojega razmišljanja je skladno in kaj ne. Recimo, odvzemi vse čute, ki jih imaš in skušaj komunicirati. Torej brez glasu in sluha, brez videnja in vonja ter otipa. Kako boš poslala to neverbalno sporočilo nekomu, ki so mu tudi odvzeta vsa ta čutila? Kaj bo medij vajine komunikacije? Psiha, duša in duh, ker gre za isto stvar z različnimi nazivi, bodo posredniki ali bo posrednik. Um pa je tvoja misel in o tem piše v zgornjih odstavkih ( moja roka, moja noga… ).

In eden od volkov je vedno hudoben, ker je to njegova naloga – vse dokler se ne odvežeš od vseh izprijenosti razuma in z dvignjeno zavestjo vzpostaviš dialog med umom in duhom, prepoznaš božansko v sebi in se zaveš, da živiš ljubezen. Prestrašena pa je tvoja misel in ne volk…….

Ne vem pa, zakaj potrebuješ mojo kritiko? Super ti gre!

Hvala.

Sedaj vem. Po zadnjem sporočilu, ki sem vam ga namenila je bilo hkrati namenjeno tudi meni. Nevede.. umsko nevede..sem si včeraj odgovorila na vsa svoja vprašanja in danes, ko sem prebrala vaš odgovor, sem te odgovore razločno dojela in dobila tudi neko odobravanje, ravno kar sem potrebovala! Mislim, da si od sedaj naprej lahko mirno zaupam. Torej jaz bi tole poimenovala “čudež” vendar vem, da je to produkt našega božanstva in nič drugega. Popuščanje (nenavezovanje – odvzemanje) je za vsak jaz boleče, strašno in žalostno. V zameno tega žrtvovanja pa dobimo nagrado in to je svoboda, mir in ljubezen. Navsezadnje zakaj se rojstva otroka veselimo, njegove smrti pa žalostimo?
Včeraj sem obiskala hudobnega volka. Šla sem pogledat naravnost v brlog…nevede seveda. Popustila sem in naenkrat sem bila tam. In kaj se je zgodilo? Brlog sem zapustila psihofizično prizadeto, kar me je žalostilo. Vprašala sem se, čemu je bilo to potrebno? Zakaj potem se sredi moje žalosti in razočaranja skriva tudi zadovoljstvo? Danes vem. Hudobni volk je velik, vendar ne tako velik kakor sem si ga domišljala, saj me ni požrl. Čas je,da gre na dieto 🙂 Vseeno pa sem mu hvaležna, ker je nujno potreben za obstoj človeštva.

Iskala bom resnico, dokler ne bom mirna. Bog je v meni kakor okoli mene..le videti ga želim bolje.(se videti). Tisto kar je v ozadju se mora enostavno premakniti naprej. Res je enostavno..ni mi pa še enostavno to stanje obdržati. Danes sem začela s tem treningom. Obdržati stanje v katerem doživljam istočasno telo in dušo hkrati, torej celoto pa je nekoliko težje. Konstantno zapadam v tisto mehaničnost in spet v zavedanje in ko mi hodijo vaše besede po glavi..se ponovno ustavim pri besedi POPUŠČANJE. Včeraj se je obrestovalo na danes torej…smo pri besedi VEROVANJE.

Ponovno imate vse prav. Vi ste v 1 koraku razvozlal tisto, za kar sem jaz rabila cel sprehod. Tukaj pa manjka zakon najmanjšega napora in se ustavim pri besedi UČITELJ. Do sedaj sem jih imela veliko ( znanec, prijatelj, starš, mačka, želva, drevo…) in vsak izmed njih je sejal semena vame. Ta semena so bila dobra in slaba. Nekatera so vzklila in nekatera pač ne. Čeprav je seme dobro, se lahko včasih zgodi, da ne vzklije. Ali pa vzklije in se njegova rast upočasni in lahko celo ustavi. Škoda, saj tako ne morem priti do tistega sadeža in ga okusiti, kakor tudi ne tisti, ki mi je seme dal. Zakaj ne vzklije tako seme? Zato ker še ne znam vseh semen negovati in tudi ne tisti, ki mi je seme dal… tako se pa situacija spreobrne in poskušam sama ugotoviti..to pomeni, da sem jaz sedaj njim učiteljica…kdo bo pa moj novi….sigurno dober botanik 🙂

No sedaj mi pa prihaja na misel beseda LJUBEZEN, ki je tako neskončna in močna..in mar ni to isto kar sem ravnokar zapisala?

S prisrčnim pozdravom in globoko hvaležnostjo,

Tanja

BABA NAM, KEVA LAM!
(Ljubezen je vse, kar je! )

Ni ga učitelja, kot je ta, ki je v tebi!