“etrsko srce”

Nekje sem slišala, da obstaja v nas tudi etrsko srce…kaj je to, ter kako je to potem povezani z “jaz sem”…

Ker kolikor vem, so v njem zapisi iz preteklosti…prosila bi če bi se dalo malce razlage glede tega…ker duša je v srcu, ne??

Recimo, da izvemo vznemirljivo novico. Kako se odzovemo? Če je dobra, smo veseli, poskakujemo in se smejimo, če je slaba, se potrti nekako skrčimo vase, morda potočimo solzo. V obeh primerih se nam pospeši utrip srca in zviša krvni pritisk. Če bi bili etrsko jasnovidni, bi videli, kako se ob tem vznemiri naša trebušna čakra in kako se zvrtinči ples energijskih pretokov skozi njo. Ob ogledu filma o življenju Dalai Lame ali Matere Tereze ali Gandhija, ko občutimo globoko sočutje in spoštovanje do plemenitih dejanj teh izjemnih ljudi, energije čiste ljubezni preplavijo našo srčno čakro. Ko pozorno poslušamo predavanje, na primer o makrokozmosu in razvoju zavesti skozi kraljestva narave, pa se najbolj odziva čelna čakra, povezana s konkretnim razumom in zbrano pozornostjo.

Ko govori o človeku, starodavna modrost pravi, da človekovo fizično telo prežemajo: bioenergijsko ali etrsko telo, finejše astralno (čustveno) telo, skozi katerega deluje naša duševnost, in še finejše mentalno (miselno) telo, skozi katerega deluje naš razum. Tisto, kar presega tako fizično kot energijsko, duševno in razumsko plat človeka (kar v psihologiji z eno besedo imenujejo osebnost), pa je človekova duhovna narava, poimenovana z različnimi imeni: duhovno jedro, pravi ali višji jaz, nesmrtna duša, ki jo označuje globoka modrost, čista ljubezen in duhovna volja.

Tokrat se bomo osredotočili na človekovo energijsko plat ali etrsko (bioenergijsko) telo. V njem se, v skladu z zakonom zrcaljenja, ki pravi ‘kot zgoraj, tako spodaj’, zrcali celotno človekovo duhovno, čustveno-miselno in fizično stanje.

Etrsko telo

Omenjena zakonitost zrcaljenja, ki jo je pred več kot 3.000 leti zapisal modrec Hermes Trismegistos na t. i. smaragdno ploščo, je v ozadju načela (tujega materialističnemu načinu razmišljanja), da človek nastaja ‘od zgoraj navzdol’. V skladu s tem etrsko ali bioenergijsko telo oživlja, vzpostavlja in vitalizira fizičnega človeka. Je kot kalup ali matrica, po katerem se oblikuje fizično telo – je svetlobni dvojnik fizičnega telesa. Podobno kot magnet organizira železne opilke, skrbi etrsko telo za integriteto celotnega fizičnega telesa.

Človekovo bioenergijsko ali etrsko telo je bolj ali manj dobro poznano velikemu številu ljudi. Razloge gre iskati v indijski in predvsem kitajski tradicionalni medicini in duhovnih praksah z vzhoda, ki so v zadnjih desetletjih uspešno prodrle na zahod. Akupunktura, akupresura, šiatsu, refleksoterapija, zdravljenje z bioenergijo in podobne oblike lajšanja ali odpravljanja različnih bolezenskih težav, ki delujejo na ravni bioenergijskega telesa, so dokaj razširjene in sprejete med ljudmi. Sicer pa etrsko telo prežema sleherno celico fizičnega telesa in je za prst širše. Etrsko jasnovidnemu očesu se kaže kot nekakšna živa svetlobna čipka – gosto tkana mreža iz svetlobnih niti v mavričnih barvah mesečine. Po njej se nenehno pretakajo, utripajo in lesketajo svetlobne energijske točke iz fine etrske materije.

Strukture, kjer se svetlobne točke zlivajo v žive črte, se imenujejo nadiji (etrski dvojniki živcev), ki jih je na desettisoče. Po njih se pretaka prana ali osnovna življenjska energija, ki izhaja neposredno iz sonca in ki hrani etrsko telo. V različnih tradicijah jo različno imenujejo: vitalna energija, či, orgon. Poudariti je treba, da ta imena ne označujejo nujno primarne – sončne prane, temveč tisto prano, ki jo je človek sprejel in se pretaka po njegovem etrskem telesu, ter tudi tisto, ki jo žarči v okolje kot bioenergijo.

Osrednji trije etrski kanali ali nadiji so sušumna, ida in pingala. Sušumna se vzpenja od trtice do temena in povezuje čakre med seboj, ida z leve strani sušumne obide vse čakre in konča v levi nosnici, pingala pa je simetrična idi in se zaključuje v desni nosnici. Na presečišču nadijev nastajajo v etrskem telesu manjša ali večja energijska središča, imenovana čakre. Teh je nešteto, največjih je sedem, 21 je manjših, 49 še manjših in še večje število še bolj drobnih, ki vse nastanejo na presečiščih manjšega števila nadijev.

Čakre in njihova vloga

Beseda čakra pomeni v sanskrtu ‘kolo’. Tako so energijski vrtinci, podobni požiralnikom, imenovani zato, ker se energija skozi njih krožno giblje oz. vrti, kot bi gledali vrtenje ognjenih koles. Zaradi vrtinčenja energije dobimo lahko tudi vtis, kot da bi gledali v cvetove s središčem in manjšim ali večjim številom lističev, kakor čakre pogosto upodabljajo.

Kjer se v etrskem telesu srečajo veliki nadijski tokovi, se oblikuje sedem glavnih čaker – pet vzdolž hrbtenjače in dve v področju glave. Med seboj so tesno povezane s sušumno, sicer pa tudi po celotnem omrežju nadijev. Sedem glavnih čaker je: temenska (v sanskrtu imenovana sahasrara), čelna ali adžna, grlena ali višudha, srčna ali anahata, trebušna ali manipura, spolna ali svadhistana, korenska ali muladhara. Vsaka od teh čaker je v fizičnem telesu povezana z določeno žlezo z notranjim izločanjem: temenska čakra z epifizo (češariko), čelna s hipofzo, grlena z žlezo ščitnico, srčna s priželjcem, trebušna čakra s trebušno slinavko, spolna s spolnimi žlezami in korenska čakra z nadledvičnimi žlezami.

Sedem glavnih čaker lahko v prispodobi primerjamo s tipkami na glasbilu, ki mu pravimo fizični človek. Vsaka izmed ‘tipk’ je povezana z ustreznimi sposobnostmi ali kvaliteto zavesti pri človeku: temenska čakra z duhovno voljo, čelna s konkretnim razumom, grlena z abstraktnim umom, srčna z duhovno ljubeznijo, trebušna čakra z duševnostjo, spolna čakra z močjo manifestacje (npr. sposobnost, da udejanimo kako idejo) in korenska čakra z energijami volje do fizičnega bivanja. Sedem glavnih čaker omogoča, da se te ustrezne sposobnosti prevajajo v naše fizično življenje in da lahko v fizičnem telesu doživljamo ustrezno kvaliteto zavesti. Predstavljajo torej nekakšne povezave med različnimi ‘nadstropji’ našega življenja.

Glede na razvitost človeka so različne čakre pri različnih ljudeh različno razvite in različno dejavne. Daleč najbolj je pri veliki večini ljudi danes dejavna in obremenjena trebušna čakra, povezana s psihičnim življenjem, s skrbmi in strahovi, z željami ter z različnimi občutki in napetostmi. To se odraža v velikem številu bolezni, ki so povezane s trebušnim predelom: čiri in razjede želodca in dvanajsternika, bolezni prebavil, vranice, jeter.

Čakre se v dolgi evoluciji človeka razvijajo postopoma, ko človek osebnostno in duhovno zori. Sprva so nekako speče in šibko delujoče, kasneje je njihova aktivnost zelo živahna in pogosto neuglašena, preveč ali premalo stimulirana, dokler se ne naučimo pravilno izražati svojih notranjih kvalitet. Posledica tega je, da začnejo čakre delovati vedno bolj uglašeno in harmonično, vsaka znotraj sebe in med seboj. S tem, ko se učimo živeti čimbolj mirno, zbrano, odgovorno, nenasilno in neškodljivo do drugih, bodo notranje kvalitete vedno lepše žarele skozi naše življenje in prefinjevale nas in naše čakre.

Skrb za etrsko telo

Ključna metoda pri samokultivaciji tako fizičnega kot etrskega telesa je ritmično življenje. Uravnovešeno razmerje med posameznimi aktivnostmi (delom in počitkom) pomeni pravilno uporabo energije in njen uravnovešen pretok, kar prinaša red, hramonijo in finost v fizično in tudi v etrsko telo. Kultivacije etrskega telesa pa se lahko lotimo tudi neposredno, s preprostimi dihalnimi vajami za čiščenje etrskega telesa (nadi šudhi), zlasti v naravi, na primer v gozdu ali v gorah, ter z vajami za srkanje prane. Poleg tega se zmerno sončimo, saj je sonce vir prane, izogibajmo se poživilom in uživajmo čimbolj svežo in pretežno vegetrarijansko hrano. Prav ta, ‘živa’ hrana vsebuje v sebi sončno prano, ki jo vase vsrka naše etrsko telo.

Kadar imamo zdravstvene težave, skrbno izbirajmo zdravila: priporočljivi sta fitoterapija (zdravljenje z zdravilnimi rastlinami) in energijska medicina (akupunktura, zdravljenje z bio-energijo). Tudi z izbiro snovi, v katere se oblačimo in s katerimi je opremljeno naše stanovanje, lahko prispevamo k bolj uravnovešenemu pretoku energij skozi svoje etrsko telo. Izbirajmo si naravne snovi, brez umetnih barvil in strupenih dodatkov. Enako velja za kozmetična sredstva in nakit. Zelo pomembna metoda za prefinjevanje etrskega telesa pa je meditacija. Z njo gradimo kanal med osebnostjo in dušo, po katerem tudi v etrsko telo pritekajo energije, ki oživljajo in harmonizirajo njegovo delovanje.