Bioenergija v nosečnosti
Sicer niste napisali, zaradi česa se zdravite z bioenergijo, vendar vam moram odgovoriti, da je stanje nosečnosti tako posebno stanje v življenju ženske, da mnogi principi zdravljenja odpadejo. Ne poznam negativnih učinkov zdravljenja z bioenergijo ( prav gotovo pa so, ker če jih ni, tudi pozitivnih ne more biti ), vsekakor pa, ob pomanjkanju informacij, odsvetujem, v nosečnosti, vse terapije, ki niso klinično preizkušene in uveljavljene v praksi.
Kot odgovor priporočam tole… http://www.potzivljenja.si/video
Nikoli nisem, ne podpiram znanstveno nepotrjenih metod in jih tudi nikoli ne bom, pa naj imajo njihovi avtorji še tako zveneče nazive. Svoje stališče utemeljujem z izkušnjami, ne z nekimi doma posnetimi video prikazi. Še posebej konsekventen sem pri tem pri posebnih stanjih in nosečnost je posebno, posvečeno stanje. Prav vsi pravi učitelji joge, n.pr., vam bodo povedali, da naj ženska najkasneje v 5. mesecu nosečnosti preneha z vadbo joge in naj se posveti sebi in novo nastajajočemu bitju. To je odkritost in strokovnost. Vsi drugi, ki reklamirajo celo vadbo ” Joga za nosečnice” so zame šarlatani, ki jih vodi sla po denarju in ne skrb za človeka. Da, prav imate, tu pa sodim, obsojam. Čisto nejogistično.
Naj mi bo v opravičilo skupak negativnih izkušenj prav z metodo, ki jo omenjate. Nedavno tega je umrl moj prijatelj, ki je odklanjal vse druge vrste terapije, vključno z uradno medicino in se prepustil bioterapevtu. Še živo mi je v spominu tista kitajka, ki je ljudem prepovedovala jemanje predpisanih terapij ( zdravil ) in so potem umirali. Naj še enkrat ponovim: ALTERNATIVNA ZDRAVILSTVA SO NASTALA, DA BI LJUDEM OHRANJALA ZDRAVJE IN SO TOREJ NAMENJENA ZDRAVIM LJUDEM. KO TELO ZBOLI PA POTREBUJE ZNANSTVENO PRIZNANE IN PREPOZNANE TER POTRJENE METODE ZDRAVLJENJA ( čeprav, roko na srce, celo te niso vedno učinkovite ).
Za vsa ostala tolmačenja pa si le vzemite v roke knjigo Martina Kojca: Učbenik življenja!
Gospod Igor,
zakaj tako vneto zagovarjate sodobno uradn medicino? Naj vprašam drugače: kaj za vas pomeni “ZNANSTVENO PRIZNANE IN PREPOZNANE TER POTRJENE METODE ZDRAVLJENJA”? Priznane in potrjene od koga? Od taistih zdravnikov in znastvenikov? Od farmacije? Kaj pomeni znanstveno? V primeru raka – statistika? Znanstveno in potrjeno je torej tisto, pri čemer več ljudi preživi?
Če je to tako – in bolnim ljudem je važno le to, namreč, da bodo ozdraveli in živeli dalje – potem je daleč najbolj znanstvena klasična homeopatija, ki jo obvladajo v Indiji, tu smo jo pa pozabili. (Govorim o klasični (!) homeopatiji, ne o novodobnih homeopatskih šolah, ki so zelo podobne tistemu, čemur vi pravite “joga za nosečnice”).Skratka, tam imajo cele klinike, ki temeljijo samo na homeopatiji, in ozdravljivost pacientov (če pod “ozdravljivostjo razumemo tisto, kar razglaša sodobna zahodna medicina, se pravi “preživetje več kot 5 let od diagnoze”) je veliko večja kot na Zahodu.
Poleg tega se zahodna medicina popolnoma izneverja Hipokratovemu načelu “ne škoduj”: naše otroke že od rojstva naprej zastruplja – morda veste, kolik cepiv prejme otrok v prvem (!!!) letu starosti? Ne? Bolje, da ne. Ogromno. Preveč. Povsem po nepotrebnem. In ta cepiva povzročajo hude posledice, ki jih, ne boste verjeli, priznavajo povsod, med drugim v Avstriji, Nemčiji, Franciji itd., kamor se zatekajo ubogi slovenski starši, katerih otroci so utrpeli hude posledice cepljenja. V teh državah padajo velike odškodnine na ta račun. In mnogo zdravnikov je zadržanih glede cepljenja vsepovprek. Samo v Sloveniji še vedno rinemo z glavo skoz zid (farmacija je hud biznis, Krkine delnice pa tradicionalno visoko kotirajo, kako ne bi, pri tej politiki). Pa razglašanje epidemije ptičje, pa svinjske, pa ne-vem-kakšne še gripe? Se ne bi morda cepili, boste bolj varni?
Ste bili kdaj pri zdravniku s “pavšalnim” problemov, v smislu bolečega grla, ki ne pojenja dva meseca? Sama sem bila. Pri treh različnih. In veste, kaj sem dobila? Recept za antibiotike. Pri vseh treh. Antibiotik je pri naših zdravnikih odgovor na vsak problem. Moji otroci bi morali jesti antibiotike kot bonbone, če bi hodili k zdravniku. Pa raje hodimo k klasičnemu homeopatu in skrbimo za zdravje, tako da nam na srečo še ni bilo treba pojesti nobenega. KLjub temu, da bi nam po mnenju zdravnikov, “znanstveno priznanih in prepoznanih”, kot bi vi rekli, že parkrat morala odpovedati ledvica. Pa nam niso. Ravno zato, ker ne tlačimo simtomov z zdravili, s kemijo, ker ne zazdravljamo, ampak zdravimo, če je to potrebno.
In ne, meni niso pomagali antibiotiki, čeprav so mi jih za isti problem predpisali vsi trije obiskani zdravniki. Veste, kaj mi je pomagalo? Bioenergija. Vam gre na smeh, verjamem. Meni pa ne. Sem smrtno resna. Saj plačujem zdravstveno zavarovanje, od katerega nimam nič. Čisto nič.
V bližni okolici smo imeli tri primere melanoma. Eden se je zdravil pri uradnih zdravnikih, dva pri “alternativi”, kot vi pravite. In tisti pri uradnih je umrl, žal. “Alternativca” sta še med nami. Rak je sistemska bolezen, izrezovanje tumorja in malo obsevanja te ne bo rešilo. Nasprotno. Tumor je pravzaprav tvoj prijatelj, saj je odlagališče “smeti”. Če telesu to odlagališče čez noč umakneš, si bodo smeti našle drug prostor, kjer se bodo naselile. Logično., kajneda?
Pa saj ta vaš Martin Kojc, ki ga omenjate, v Učbeniku življenja pravi, da je naša kultura kultura “strašenja z boleznimi”, pretiravanja, paranoje, ki vodi v pogubo. Prav tako gospod Kojc ni navdušen nad cepivi, ki si jih po njegovem po nepotrebnem “vbrizgavamo” v telo.
In to so vse mantre naše kao “priznane in potrjene” medicine. Ki je potrjena šele zadnje stoletje. Prej so pa obstajale “medicine”, ki so bile in so veliko bolj uspešne od naše sedanje. In ki so izrinjene iz naših zdravstvenih uslug. Čeprav imajo veliko boljše “dosežke”, el da ne pri nas, kjer smo jih pozabili. Žal.
Nočem polemike. Le ne razumem, od kje ta zagretost za zagovarjanje uradnih zdravil (ne samo v tej temi, tudi drugje pišete o tem). Sedanja medicina je dekla farmacije, ki je gre samo za denar. Zdravniki morda niso vsi pokvarjeni, so pa pač naučeni tistega, kar jim predavajo. In to ni nič pametnega.
Se pa strinjam, da je tudi med “alternativci” težko najti pravega. Dobrega, izkušenega. Sem iskala dolgo časa. Zdaj vsak mesec s stisnjenimi zobmi plačamo prispevke … Za storitve, ki jih ne koristimo. Ker niso namenjene zdravju. (Kako lahko pediater poskrbi za zdravje mojega otroka, če ima zanj celih 6 minut časa?!)
Toliko o “potrjenih” metodah zdravljenja.
Sicer pa me zanima, kaj razumete pod “posvečanje sebi in novonastajajočemu bitju”? Odsvetujete jogo po 5. mesecu nosečnosti. Mar ni joga posvečanje sebi? (Sama ne prakticiram joge, da ne boste mislili, da se tu hočem braniti ali zagovarjati vadbo v pozni nosečnosti.)
Kljub ogorčenosti, ki morda veje iz dopisa, vam iskreno želim vse dobro,
alternativka
Spoštovana alternativka!
Spoštujem vaše mnenje o alternativnih metodah zdravljenja, pričakujem pa, da boste tudi vi spoštovali moje mnenje. Tole, kar vam bom napisal, ni zagovor mojega mnenja ampak pojasnilo – nikomer namreč svojega mnenja ne nameravam vsiljevati. In šel bom po vrsti, kot sta zapisali v svojem prispevku:
1. Znanstveno priznane metode: Za znanstveno priznano in preizkušeno metod šteje način zdravljenja ali zdravilo, ki je prešlo testiranje po znanstveni metodi – dvojno slepa metoda z uporabo placeba ali drugačnega načina zdravljenja. Po tem, ko metoda ali zdravilo dobi zeleno luč z znanstvenim preizkusom pri neodvisnih strokovnjakih, je klinično preizkušeno kar nekaj let, preden pride v uporabo;
2. O karcinomu ( imenujete ga rak ) je težko govoriti tako posplošeno, saj obstaja toliko vrst karcinoma, da jih tu ne moremo naštevati. Vsaka vrsta se zdravi pač na svoj način in pri vsakem človeku spet na svoj način. Neodgovorno je trditi, da ta in ta goba, koloidno srebro ali “postati partner s svojim rakom” absolutno ozdravi to bolezen. Rak na pljučih ima 100 in več oblik, lahko ve vraščen v del pljuč, lahko je že razširjen v mišično tkivo ali v limfni sistem. Rak je lahko samo površinski, lahko je vaščen v epitelij, razširjen z metastazami itd. In neodgovorno, nesmiselno in mazaško je trditi, da je ta in ta človek s pomočjo alternativca ozdravil melanom, drugi pa je umrl kot pacijent uradne medicine. Kaj vemo o nastanku bolezni, o poteku, o razširjenosti ? Takšno nakladanje je nestrokovno in nevarno;
3. Otroke cepimo ( tudi odrasle cepimo ), da bi preprečili širjenje bolezni. Svet se je prav zaradi cepljenja rešil že mnogih, nekoč smrtonosnih bolezni – od davice in škrlatinke, do oslovskega kašlja, črnih koz in tuberkuloze. Pa stekline, rumene mrzlice, gobavosti, nekaterih oblik hepatitisa, tifusa …… Tudi obolenja za gripo ( respiratorni infekti ) so bistveno blažje oblike pri ljudeh, ki so vsako leto cepljeni. Gre torej za globalni in ne individualni interes. Biti cepljen ne pomeni samo obrambo samega sebe pred boleznijo ampak tudi vsega človeštva. Pri današnji stopnji razvitosti komunikacij, bi bila, n.pr. ptičja gripa lahko ponovitev kuge, ki bi zdesetkala prebivalstvo na planetu, če bi ne bilo cepiva za ljudi, ki pogosto menjajo lokacijo;
4. Antibiotikov zdravniki, ki se zavedajo njihove škodljivosti, že dolgo več ne predpisujejo “kot bonbone”. Indikacija za uporabo antibiotika mora biti dobro izkazana in potrjena, pogosto tudi z antibiogramom, preden danes, pri zdravniku z zavestjo, dobite antibiotik. Moja prijateljica je pediater že 40 let. Zdravila je moje 4 otroke, zdravi moje vnuke. Za teh 40 let se ne morem spomniti, kdaj je kak otrok dobil antibiotik, če res ni bila njegova uporaba utemeljena ( morda 4 ali 5x v vsej zgodovini mojih otrok in vnukov ). Od moje zdravnice družinske medicine pa sploh ni šanse, da bi dobil antibiotik, če krvni izvid ne kaže resne bakterijske okužbe ( CRP );
5. Zdravstveno zavarovanje je vzajemna stvar, ki jo plačujemo vsi državljani, da imamo lahko dostop do pomoči, ko jo kdo od nas potrebuje. Res imamo probleme v tej deželi, ker se v zdravstveno blagajno nateče manj denarja, kot je potrebno ( ste se kdaj vprašali, kaj vse bi lahko nudilo naše zdravstvo, če se toliko in toliko denarja za zdravje nebi steklo v privatne žepe samooklicanih zdravilcev ampak bi ga namenili razvoju in operabilnosti javnega zdravstvenega sistema ??? ). Vreča državnega proračuna je velika, kot je pač velika. Smo revna dežela, prezadolženi in, kot mini država vzdržujemo vse funkcije velike države skupaj z vseh 500 in toliko občin, pokrivanjem izgub v bančnem sektorju itd. Zato si pač zdravstvena blagajna ne more privoščit 1 ure obiska vašega otroka pri zdravniku. V žakelj gre le 6 minut, kot jih omenjate. Prepričan sem, da bi se z reorganizacijo in pametno zdravstveno reformo dalo bistveno izboljšati stanje. A kaj, ko je zato potrebna politična volja. Te stvari urejamo, v demokraciji, z volitvami, kjer volimo ljudi, ki bi znali izpeljati reforme in ne ljudi, ki se nam smilijo, ker so jih zaprli zato, ker so jih ujeli z roko v žaklju….;
6. “Tumor je tvoj prijatelj ” je krilatica, ki jo uporablja NDM ( Neue Deutsche Medizin ) in pomeni nov način percepcije kancerogenih obolenj. Morda bi lahko bila celo uspešna metoda, če bi svoje znanje združili na nekam komplementarnem nivoju vsi, ki o tem kaj vedo, razmišljajo in imajo izkušnje. Pa mislite, da bi zdravilec, ki vam vzame med 50 in 100 EUR za pregled bil pripravljen to početi za 15 EUR, za kolikor to počne zdravnik specialist v javnem zdravstvu po 10 letih študija in 10 letih delavnih izkušenj v sistemu, ki mu postavlja dvojne norme dnevnih posegov za razliko od zdravnika z enako usposobljenostjo v belem svetu??
7. Naj omenim, da sem verujoč človek in, da sem prepričan, da nam Bog nebi dal ne sodobne medicine, ne sodobne farmacevtske industrije, če je nebi potrebovali. Danes nas farmacevtska industrija hrani in, če bi ostala v slovenskih rokah, bi zaposlovala 2x toliko ljudi, kot jih in bi nas lahko še bolje hranila. Slovenska medicina bi bila lahko mnogo učinkovitejše, če vsak župan nebi želel spomenika zase in si postavil in potem zagovarjal obstoj bolnišnice v svojem kraju, ki izpolnjuje in opravlja prav vse specialnosti. Država podeljuje samo licence, koncesije pa so podeljevane na občinskem nivoju. V deželi, ki jo kura lahko preleti v enem dnevu, imamo 2 medicinski fakulteti, 2 univerzitetna klinična centra z 10.000 zaposlenimi in neznano ogromno število majhnih bolnišnic, kjer vegetirajo strokovnjaki, redijo pa se administrativni kadri. Vseh skupaj nas je za en Dunaj. Ste si kdaj ogledali storitev v kakšni Dunajski bolnišnici? Ste jih prešteli? Ste se kdaj vprašali, koliko zaposlenih imajo? Saj si sicer lahko ogledate tudi število letališč, nogometnih stadionov, Nacionalnih teatrov itd. Pa kaj bi tisto. Z enega na drugi konec Dunaja se vozite malce več, kot uro….
Gre torej za problem izvedbe storitev in ne za problem, uporabiti alternativno zdravilstvo ali uradno medicino. Ker je “ribariti v kalnem ” seveda najlažje, v celi zmešnjavi potegne najkrajši konec bolnik, najdaljšega pa zdravilec, ki je na razpolago takoj, brez čakalne dobe. In seveda še dobro, da poznamo “placebo efekt”!
Seveda bi še in še lahko skušal razložiti, zakaj majo Rusi v svojih ruralnih ambulantah računalnik z naloženim programom magnetno-rezonančne metode diagnosticiranja – ker pač vsi njihovi računalniki skupaj stanejo manj, kot en pošten Röntgenski aparat. Zakaj imajo na Kitajskem klinike za TKM z uporabo akupunkture? Ker stane vsa njihova oprema skupaj manj, kot en dober ultrazvočni aparat. Zakaj imajo Indijci Ajurvedske bolnišnice ? Ker vse njihove stavbe z opremo vred stanejo manj, kot oprema ene same postelje v intenzivni negi v CIIM-u.
Toliko o “nepotrjenih” metodah zdravljenja.
Kar se pa tiče joge, sem pa o tem napisal že toliko prav na teh straneh, da se nebi ponavljal. Joga je pot k sebi, res je. Je pot v svobodo. Nastajajoča mater pa naj si le vzame čas zase in za dete, ki se bo rodilo in se umakne v svoj mir. Bolj ga potrebuje, kot “pretegovanje na blazini”, kar, po mnenju večine, predstavlja joga pri nas. To ni moje mnenje, ampak mnenje mojega učitelja, ki ga je zapisal celo v svoji knjigi in ga dobite na vsaki knjižni polici.
Zahvalite pa se Bogu, da vam ni treba koristiti storitev, ki jih plačujete. Morda si raje oglejte pesem Johna Donea, ki jo je Hemingway uporabil za uvod v svojo knjigo “Komu zvoni”.
Pozdravljen,
vse kar ste napisali samo še potrjuje kako majhen je človek (govorim za ljudi nasploh), ki ima tako veliko besed, ki tako široko razpravlja, razlaga, pojasnjuje, zaključuje, celo sodi in obsoja.
Sama sem bila pri Dr. Antonu Krajcarju zaradi zdravstvenih težav. Je zdravnik in psihoterapevt. Ne poznam toliko vendar bi rekla da se zelo dobro spozna na medicino glede na to, da je delal v medicini celo življenje. Tako kot je na tisti spletni strani zgoraj zapisano človek mora vse narediti sam in nobeden namesto njega.
Če vzamete v roko katero od njegovih knjig boste ostali brez besed ali pa jih boste imeli bistveno manj.
V posnetku govori in knjige piše človek, ki je prišel do razsvetljenja in potem do popolne zavesti – do celote, do stanja brez uma.
Forum je zaprt za komentiranje.