uživanje mesa

Verjamem, da naprimer uživanje piščancev, ki jih kupiš v trgovini, negativno vplivajo na duhovnost. Ti piščanci so namreč gojeni v nenormalnih razmerah in tudi sam imam slabo vest, ko sem jih toliko pojedel, kar želim spremenit. To je samo 1 primer.

Toda kaj pa če se uživajo mesni izdelki tistih živalih, ki so celo življenje živele na svobodi? Recimo da bi imel purane spuščene na travniku in bi veselo pod milim nebom uživali življenje. Ko napoči njihov čas, se jih odreši muk staranja in na čim bolj neboleč način pokonča in se jih na spoštljiv način zaužije?

Ti purani sploh ne bi živeli, če jih ne bi na svobodi gojil. S tem se jim tako rekoč podari življenje. A uživanje takšnega mesa še vedno zavira duhovnost in prinaša negativno karmo?

Vegetarijanstvo ima več smislov in nasprotovanje gojenju živali za zakol v neustreznih razmerah je eden od njih. V nasprotju z vsemi filozofijami in teorijami vegetarijanstva je prav tako uživanje mesa tvojih “svobodnih” puranov, ki si jim ti “podaril življenje” ( takega nesmisla še nisem slišal, pa dobro no, živ človek vse doživi )….

Zakaj vegetarijanstvo:

1. Ker jemo trupla živali, ki so nekoč bile živa bitja z dušo, torej tudi Božji otroci;
2. Ker z mesom živali jemo strah, nemir in agresijo, kot posledico hormonskih procesov v telesu živali pred smrtjo;
3. Ker z mesom živali pojemo vse, kar živali niso mogle predelati – od hormonov in antibiotikov do težkih kovin in radioativnih snovi ter pesticidov, ki so jih te živali uživale;
4. Ker za gojenje mesa za prehrano 1 človeka/leto zasedemo kmetijske površine, na katerih lahko vzgojimo kulture ( recimo sojo ), ki imajo enako hranilno vrednost, za prehranjevanje 20.000 ljudi/leto;
5. Ker porabimo 80% energije, ki jo zaužijemo z mesom, za prebavo in presnovo tega istega – torej izredno nizek izkoristek;
6. Ker z mesom vnašamo v telo skrite maščobe, ki jih naša jetra spreminjajo v slab holesterol ( LDH ) in le-tega nalagajo na stene ožilja, ki se s tem oži in povzroča resno grožnjo za srčno ali možgansko kap že pri ljudeh pod 40 leti starosti;
7. Pod živali smatramo vsa živa bitja, ki imajo oči ( + človeško ribico ), morske sadeže in mehkužce ter vsa jajca ( tekoča oblika življenja ).

Uživanje kakršnega koli mesa iz točke 7 zavira razvoj zavesti, dvig duhovnosti in prinaša slabo karmo!

Meso se mi vse bolj upira.Imam občutek,da bo prišel dan,ko bom dala mesu popolno slovo.Je bolje to storiti na rez (takoj) ali postopoma?
S čim naj nadomeščam vrednosti,tiste te koristne,ki se nahajajo v mesu?Če sploh so prisotne ali je to bolj bilebale?
Potem tudi ribe odpadejo?Eni se imajo za vege,ribe pa še kar konzumirajo.

Najprej je potrebno vedeti, zakaj e odločaš za vegetarijanstvo. Verski razlogi? Bolezen? Slabo počutje? Pretiran strah ali pretirana agresija? Ljubezen do živali? itd., itd….

Vegetarijanec postaneš s tem, da ne čutiš potrebe po mesu, ne da se tega prisilno odvadiš, ker takšna odvada zna preje škodovat, kot koristit. Nekega jutra se zbudiš in se ti prav nič več ne hoče jesti trupel živih bitij. To je edina pot. Vse ostalo je nezdrava prisila.

Človek z mesom nadomešča predvsem svoje potrebe po esencijalnih aminokislinah, torej po beljakovinah. Največ beljakovin najdeš v mlečnih izdelkih, soji in izdelkih iz soje in v ostalih stročnicah. Najbolj enostaven nadomestek pa je modro-zelena alga, SPIRULINA PACIFICA, ki vsebuje vse esencijalne aminokisline in minerale, ki so potrebni za tvorbo beljakovinskih verig, s katerimi se hranijo celice.

Žal je človeški organizem prenehal izdelovati določene encime, ki so potrebni za razvoj rodil, ker človek, ki je meso skozi tisočletja, pač te encime nadomešča z mesom. Tako pogosto vidim, kako se pri nekaterih deklicah ne razvijejo rodila v celoti, če so zrasle v vegetarijanskem okolju, kjer starši niso dovolj resno vzeli svoje nutricistične navade oz. filozofije in niso ustrezno nadomestili mesa z drugimi jedmi. Prav tako opažam pogosto, da mnoge mlajše ženske izgubijo menstruacijo, ko prisilno preidejo na vagetarijansko prehrano. Razlog je isti – nepopolna prehrana. Z izgubo menstruacije je izgubljena seveda tudi fertilna funkcija.

Vkljub temu, da močno zagovarjam vegetarijanstvo, hkrati zelo glasno opozarjam na nutricistične navade, ki jih je potrebno povsem spremeniti v primeru prehoda na vegetarijansko prehrano. V mesu ni ničesar, kar se ne da nadomestiti, saj je vse prišlo od zunaj iz okolja. Itak jemo samo trupla rastlinojedih živali – torej iz rastlin ( tudi mesojede živali jedo samo rastlinojede živali, ker celo živali vedo, da so trupšla mesojedih bitij neužitna… ). Torej se vse nahaja tam zunaj in seveda ne samo v zeleno-modrih algah, le najti je potrebno in ustrezno pripraviti ( malo manj kuhanja, fermentirani mlečni izdelki, ki so pripravljeni iz nehomogeniziranega in nesteriliziranega mleka, gensko nespremenjena soja in ostale stročnice… ).

Kar se pa rib tiče, kaj ti misliš? So ribe živa bitja, so ribe živali ali ne? Če pa se imajo nekatei za vegetarijance, čeprav jedo ribe, pa to prepusti njim in se ne sekiraj. Saj zate je to res POPOLNOMA NEPOMEMBNO!!!!

Opozoril bi še na razliko med veganstvom in vegetarijanstvom. Vegani ne uživajo nobene hrane živalskega izvora in morajo seveda še veliko bolj paziti na sestavo svoje prehrane. Potem so tu še presnojedci, kar je še hujša stopnja. Presnojedci ne uživajo kuhane hrane, ampak vse samo surovo. Človeški organizem se je, žal, skozi tisočletja tako spremenil, da presno hrano le malokdo prenese, saj je potrebno kar dosti energije, da iz nje iztisnemo potrebne snovi za prehrano celičnega tkiva. Presna hrana marsikomu povzroča tudi hude težave pri prebavi, ker smo, kot rečeno, kar nekaj encimov, potrebnih za prebavo takšne hrane, tekom razvoja izgubili.

Vodilo naj bi res bilo, da jemo zato, da živimo in ne živimo zato, da bi jedli. Vendar le pustimo, da organizem sam izbere, kaj potrebuje za življenje…..

Nisem ravno velik potrošnik mesa, prepričana sem, da bi lahko živela tudi brez njega, če bi se tako odločila, vendar pri vaših odgovorih zakaj vegetarianstvo ne vidim ravno smisla. Seveda ima vsak možnost, da sprejme določene razlage ali pa ne, vendar vaše trditve se mi zdijo vredne polemike.

Zakaj vegetarijanstvo:

1. Ker jemo trupla živali, ki so nekoč bile živa bitja z dušo, torej tudi Božji otroci; – kdo ve, da rastline nimajo duše oz. kdo ve, da jo živali imajo? Kako veo, da je žival duhovno bitje?
2. Ker z mesom živali jemo strah, nemir in agresijo, kot posledico hormonskih procesov v telesu živali pred smrtjo; meso običajno uživamo kasneje in ne ravno takoj po njeni smrti – kje se v mesu kaže strah, nemir, agresija? In kot že prej, ali rastline ni strah, ali ne čutijo agresije – mislim, vsi vemo, da rože boljše uspevajo, če se z njimi pogovarjamo…
3. Ker z mesom živali pojemo vse, kar živali niso mogle predelati – od hormonov in antibiotikov do težkih kovin in radioativnih snovi ter pesticidov, ki so jih te živali uživale; s tem se strinjam, vendar meso koze, ki se je celo svoje življenje pasla na podeželju je po moje manj prežeto z naštetimi zadevami kot paprika iz trgovine.
4. Ker za gojenje mesa za prehrano 1 človeka/leto zasedemo kmetijske površine, na katerih lahko vzgojimo kulture ( recimo sojo ), ki imajo enako hranilno vrednost, za prehranjevanje 20.000 ljudi/leto; dejstvo je, da je hrane dovolj oz. mnogo, mnogo preveč in da je narobe le to, da ni enakomerno porazdeljena po celem svetu…
5. Ker porabimo 80% energije, ki jo zaužijemo z mesom, za prebavo in presnovo tega istega – torej izredno nizek izkoristek; no, na to pa ne vem, kaj naj rečem, ker se ne spoznam… 😉
6. Ker z mesom vnašamo v telo skrite maščobe, ki jih naša jetra spreminjajo v slab holesterol ( LDH ) in le-tega nalagajo na stene ožilja, ki se s tem oži in povzroča resno grožnjo za srčno ali možgansko kap že pri ljudeh pod 40 leti starosti; če meso uživamo po pameti in tudi sicer skrbimo za zdravje, je ta trditev na majavi nogah. Obstajaj kakšna statistika na to temo?
7. Pod živali smatramo vsa živa bitja, ki imajo oči ( + človeško ribico ), morske sadeže in mehkužce ter vsa jajca ( tekoča oblika življenja ). resnično ne vem, zakaj bi bilo neoplojeno jajce bolj živo bitje kot solata.

Nikar polemizirati, lahko se pogovarjamo, polemiziranje pa ni potrebno.

Najprej mala informacija ali zanimivost: Zakaj v Indiji častijo krave? Zakaj so krave, svete? Razlogi so zelo praktične narave. Ena krava lahko hrani družino 7 let. če jo zakoljemo, koliko časa lahko družina preživi?
Torej se je skozi tisočletja izoblikovala potreba in s tem tudi čaščenje. Čaščenje nima nobene veze z verovanjem, to je pač tradicija. Torej krava ni nobena sveta žival, je pa zelo, zelo pomembna za njihovo preživetje in tisto kar je nam pomembno za preživetje, verjetno bomo tisto zadevo skrbno čuvali (mar ni tako), skozi stoletja pa zadeva lahko preide tudi v čaščenje. Uporaba in bisto pa še vedno ostane enaka. Razen danes, ko to gojimo zaradi denarja in na zaradi preživetja, zato pa nam nič ne pomeni, ker vemo, da je v Leclerku za 5€ nov kos. Odnos do hrane in do vsega je velik del, zakaj???

Torej niso mesojedi, ker vedo, da bi se s tem uničili. In tako tudi skozi stoletja ugotovijo, da mesa sploh ne rabijo, da bi preživeli. Seveda, če imajo drugo možnost.

Kot pa je rekel Igor, skozi stoletja in tisočletja, se je tudi naš organizem prilagodil posameznim navadam in tako danes pobira mnogo manj hranilnosti ven, ker ve, da je na zalogi en kup hrane. Če pogledamo eskime, bomo ugotovili, da bolj težko pridelujejo riž 🙂 Njihov organizem je drugačen od našega in tudi deluje drugače. Že smao danes se pojavljajo bolezni, ki jih pred 30 leti sploh ni bilo, poglejmo koliko je samo različnih in neozdravljivih alergij. skoraj vsak je že na nekaj alergičen. Tele se prilagaja in to dokaj hitro. Tako se tudi zelo hitro razvadi in postane neodporen.

Če se vrnem na indijo, ki je ena najbolj vegetarianskih dežel, pa se kljub temu pravilno prehranjuje samo 20% populacije. Četudi so vegetarianci, ne jejo dovolj zelenjave, sadja, oreščkov in ostalih stvari. V večini jedo samo riž, kar pa je zelenjave, je kuhana.
Kako jesti je zelo pomembno. Kolikokrat, kdaj, kakšna količina. Vse morate delati z zavedanjem, največji problem pa je v navadi.

Večina mojstrov borilnih veščin je vegetariancev. Njihova fizična moč in sposobnost je skoraj neverjetna. Elastičnost mišic se izgubi z nevegetariansko hrano. Zato bi moralo biti na našem jedilniku od 40 – 50% surove hrane.

V večini se uporablja nevegetarianska hrana ker se potrebujejo proteini. Problem pri preveč kuhani vegetarianski hrani je, da so proteini zelo nizki. Ampak samo 3 procente vašega telesa potrebuje proteine. Torej, če jeste nekuhano hrano, ima skoraj vsako sadje in zelenjava dovolj proteinov, ki jih vaše telo potrebuje za normalno življenje. Če jo kuhate, jih ni dovolj. V nevegetarianski hrani, pa je proteinov preveč, več kot jih vaše telo potrebuje in to povzroča raka.
Zahod ima mnogo več rakovih bolnikov, kot vzhodne dežele, ki so bolj vegetarianske.

Ni pa samo hrana tista, ki naredi človeka bolj zdravega. upoštevati je potrebno še veliko drugih dejavnikov, da lahko rečemo, zakaj nekdo živi bolj zdravo. otroci, ki živijo v neustreznih bivalnih razmerah, se drugače razvijajo kot tisti, ki imajo doma bazen, tenis igrišče, ogromno prostora za igro in razgibavanje.
Če sem že vzel za primerjavo Indijo in naše evropo. Starši niso dovolj aktivni, kar pa je vedno bolj pogosto tudi pri nas.

Torej, ne bomo naštevali tisoč in en razlog, kaj je meso, živel, živo bitje ima dušo in tako naprej. dejstvo je, da v našem življenju mesa ne potrebujemo, da bi živeli kvalitetneje, ravno obratno je, človek z vegetariansko prehrano (poudarjam pravilno) živi bolje in bolj zdravo. (skupaj z pravilnim načinom življenja)
Da ne bo zopet nekdo rekel, katera raziskava je to pokazala. ne rabimo raziskav, da bi ji verjeli. Postanite vegetarianec za pol leta, zopet poudarjam pravilen vegetarianec, pa boste samo videli, zakaj mesa ne potrebujemo v svojem življenju.

primož

Najprej se opravičujem za napačno rabo besede “polemizirati” – sem šla preveriti, kaj točno pomeni in imate prav, polemizirati (ostro razpravljati) res ni potrebno. Torej, raje razpravljajmo :).

V razpravo se pa spuščam predvsem zato, ker iščem prave razloge za vegetarianstvo. Načeloma se strinjam se, da mesa ne potrebujemo, vendar ob tem mi takoj pride na pamet, česa vse tudi ne potrebujemo, pa pač imamo, ob tem uživamo, … ob tem človek pride do tega, da bi bil dejansko lahko še vedno nomad … živel kot npr. Aborigin.

Poznam nekaj vegetariancev (ne vem, so ustrezali definiciji pravilen vegetarianec ali ne), ki so po letu ali več opustili vegetarianstvo. Zakaj – ne vem.
In četudi sem prepričana, da sama res ne potrebujem mesa (sem tudi že nekaj časa živela brez), pa mi občasno zelo tekne. Tudi ob misli, da mora nekdo žival ubiti, če jo jočem jaz pojesti, mi ni vseeno. Nimam pa nikakršnih problemov z uživanjem jajc. V čem je torej skrivnost jajca, da naj bi ga ne uživali?

In če razmišljam naprej – če se odpovem mesu iz razloga, da je morala žival zato umreti, pa ob tem ne smemo pozabiti na usnje, usnjene čevlje, pasove, torbice… in nenazadnje, če hočemo uživati zdravo pridelano vegetariansko hrano, pa naj bi bila tudi ta avtohtona – torej ne pripeljana iz drugega konca sveta (varovanje okolja?). Torej po moje v tem primeru odpadejo vsi eksotični oreški, razni prehramebeni dodatki, tudi npr. avokado ipd (a raste kje v neposredni bližini?) itd. Potem ostanemo pri jabolkih, slivah, orehih, lešnikih, solati, fižolu, zelju, krompirju… Od kod prihaja k nam riž, pralni stroj, obleka, žarnica, …? no to pa je že nadaljevanje zgodbe o tem, česa ne potrebujemo in zakaj.

Zato pa sem tudi napisal, lahko ste vegetarianci, če ne upoštevate tudi drugih aspektov življenja, je vegetarianstvo brez pomena in boste še hitreje zboleli. In ja, veliko teh stvari ne potrebujemo, med njimi tudi ugotavljanje kaj je bolj prav.
Če lačnemu ponudiš Boga in kruh, kaj menite kaj bo izbral? Kruh seveda. Kaj mu bo Bog. Tako je tudi z nami, o tem se sprašujejo in debatirajo tisti, ki imajo polno vsega.

Torej se vsi razlogi zgodijo samo zaradi tega, ker imamo vse in ravno zaradi tega vsega, imamo toliko vprašanj in pomislekov.

Napisal sem pa tudi dve besedi, vdanost, disciplina ali zavedanje in odnos. Tudi brez tega ni vegetarianstva.

Kdaj človek spremeni svoje življenjske navade? Takrat ko mu smrt potrka na vrata, takrat človek sprejme tisoč sklepov, kaj vse bo naredil. Čez čas spet vse izvodeni in pride na stara pota.
Disciplina in vdanost in seveda odnos nas samih, določi kaj bomo izbrali.

še enkrat pa pravim. Poizkusite, pa boste videli razliko, ne berite raziskav.

In vedno se bomo vrteli okoli tega. Res rabimo? Res potrebujemo? vedno glejte na žviljenje kot celoto, ne pa ga deliti na posamezne dele. Vegetarianstvo ali ne. In potrošništvo ali ne, hiša ali baraka… Življenje je celota in upoštevajte veliko, veliko več dejavnikov, da lahko trdite,d a je nekaj prav. nič ni prav ne narobe, vse samo je. Ljudje pa bi radi vse stvari po predalčkali.
Pri tej temi – duhovnost, tega na žalost ni možno narediti, pa čeprav bi nekateri radi vse spravili v slovar knjižnega jezika. Potem bodo še dolgo iskali pravo definicijo.

Primož

Osebno menim, da se povezavi vegetarijanstva z duhovnostjo daje prevelik poudarek. Kot bi iskali z usmeritvijo v vegetarijanstvo nek vrste odpustkov. Še več, prav zlorablja se obe besedi v skupni navezavi. Toliko nestrpnosti, kot jo je čutiti iz prispevkov na omenjeno temo (k sreči ne na tem konkretnem forumu), doseže le še redko katera tema. In največ mržnje veje prav iz besed vegatarijancev. Le oni in le njihov prav. Čisti ego, a ego seveda tega ne vidi. Njihova pot je še dolga. A je njihova in v tem trenutku življenja verjetno tista, kot mora biti.

V celoti se strinjam z zgoraj napisanima Igorjevima prispevkoma in bi njegove besede lahko le prepisala, zato tega ne ponavljam, vendar se je potrebno zavedati, da odpoved prehranjevanju z mesom še ne prinese avtomatično napredka pri rasti duhovnosti. Saj na nek način nas “gosti”, jemlje tisto prosojnost, pretočnost, ki lajša stik posameznika z makrokozmosom prav vsaka hrana, sploh pretirane količine le te. A tako je, inkarnirani smo na zemlji, v telesih, ki za svoje delovanje potrebujejo hrano. In tekom evolucije se je v večjem delu zemeljske oble telo, presnova prilagodila takratnim prehranskih razmerami. Takrat je bila človekova zavest, kjer je pač bila. O smislu, etiki, morali glede živali v prehrani se ni spraševal skoraj nihče. In telo se je prilagodilo, čisto preprosto. Postalo je vsejedo. Seveda govorim o povprečju in o določenih zemljepisnih širinah/dolžinah. Indijo se rado omenja. Lepo, vendar mi nismo Indija, naša presnova deluje drugače, tako kot presnova povprečnega Indijca drugače kot naša. On bi verjetno hudo zbolel, če ga na silo prestavimo v naše okolje in mu ponudimo le naš tipičen način prehranjevanja. In ponovno, govorim na splošno, en del posameznikov je in bo vedno odstopal od povprečja.

Osebno mesa skorajda ne jem, niti jajc, ne rib. Morda 1x mesečno, ko nekaj v meni vzbudi željo po taki hrani. Punčke vse tri zelo rade jejo meso in jim ga ne želim odrekati. Odločitev bo v celoti prepuščena njim samim, vse več bi bil pregrob poseg v njihovo lastno integriteto.
Do tega ni prišlo kot neka odločitev, zaradi … prišlo je samo od sebe. Meso mi v enem trenutku življenja preprosto ni več pomenilo nič. Nobene želje več. Nič. Pa se nisem nikoli spraševala, ali brala ali sploh delal pluse in minuse. In po tolikih letih ga telo tudi ne presnavlja več dobro in se mu tudi ono zdaj upira. Enostavno, zboli. Počutim se bolno, gosto, motno, ne deluje mi dobro ne um, ne intelekt, čustveno se neuravnovesim. A to sem jaz in moje telo.

No, želela bi le povedati, da poslušajte sebe, ampak res sebe, ker včasih mislimo, da se slišimo, vendar slišimo le od zunaj implicirane misli, mnenja, besede drugih. In če si dobro prisluhnemo (je pa težko), slišimo resnico, ki je tako v nas samih. Vse od zunaj je resnica nekoga drugega, ki pa je ali ni tudi naša.

Tale tema se vleče skozi vse možne forume na spletu in koliko rpro prispevkov, toliko je tudi contra prispevkov. Miel, da ima vsak lahko svoje mnenje in da ga ima vsak pravico tudi povedati, sem že večkrat uporabil, paše pa tudi semkaj. Nihče pa nima pravice vsiljevati drugemu svojega mnenja ali stališča. Razen Njega seveda, samo on tega ne počne…

Duhovnost označujemo, kot dvigovanje zavesti na višje nivoje. Na višje nivoje se lahko pričneš dvigovati, ko se odvežeš od Zemeljskih navezanosti. tako materialnih, kot čustvenih – odrekanje Zemeljskim navezanostim namreš sprošča Duha in utiša Ego, da lahko dosežeta dialog, ki je potreben za dvigovanje zavesti na višje nivoje. Odvezati ne pomeni odrekati se. Odrekanje, zavesno nasilje nad samim seboj, je škodljivo, saj pomeni, da nismo razčistili nekateih drugih stvari pri sebi. Odvezovanje je naraven proces – pride, ko je čas za to. Na poti duhovnosti ni bližnjic, odrekanje pa je bližnjica. Potreba po mesu samo dokazuje, da nismo (še) sprejeli reka, da jemo zato, da živimo in ne živimo zato, da jemo. Swami Mahashwaeananda mi je nekoč dejal: “Veš, ko nesejo mimo tebe pečenko na pladnju in tu dvigneš nos v uživajočem vonju, si že pojedel tisto pečenko!” To je odrekanje. Pečenka ne smrdi, lep vonj ima celo. Vendar, ko se “odvežeš” od zemeljskih užitkov v tem petčutnem telesu, nima zate nobenega vonja.

Še vedno seveda stojim za vsem, kar sem napisal prejšnjič. Morda bi le bolj jasno izrazil svoje mnenje, da odpovedovanje ne vodi v duhovnost in dvihovanje zavesti. Ko pride čas, pride želja po odvezovanju. Takrat je postopek tudi mnogo enostavnejši. Sicer se pa v celoti strinjam z zgornjim zapisom.

Nek filozof je nekoč rekel: “Danes je čudovit dan za umret!”. To ni suicidalna misel, pomeni pa, da se je človek, ki lahko to reče, odvezal od vseh zemeljskih navezanosti, poravnal svoje račune, se povezal tudi s samim seboj in SEBSTVOM ( beri UPANIŠADE ) in se zaveda nujnosti bivanja, dokler ne izpolne svoje DHARME. V vsem ostalem pa je že v neki drugi dimenziji…….

Pred časom sem prebrala,da neko južno rusko območje obiskujejo nezemljani,ki imajo komunikacijo z “glavo”tiste pokrajine.
Nezemljani so povedali,da smo mi ljudje na Zemlji kanibali.Kanibali zato,ker uživamo meso naših živali.Celo po njihovem nismo napredovali ravno zaradi tega,ker jemo meso.

Tudi sama čutim že lep čas,da mi neki notranji glasek govori,prenehaj jesti meso.Tako,da čutim,da ni daleč dan,ko bom opustila star način hranjenja.Odpor je vse večji in poskušam razumeti zakaj tako.Odgovorov je lahko več,čisto edinega in najbolj pravega ne vem.

No tisto o nezemljanih v Rusiji in njihovih sporočilih prepustimo terapevtom za zdravljenje odvisnosti od vodke. Glede razlogov, zakaj ne jesti mesa pa je prav v tej temi že dovolj napisanega.

Na tole temo bi rada navezala svoje vprašanje. Namreč, s prehranjevanjem na splošno imam težave. Od nekdaj. Ne vem, kakšna naj bi bila zame primerna prehrana, ne znam se prehranjevati tako, da mi hrana dajala energijo za ustvarjalno življenje. Po drugi strani zame hrana ni samo hrana, je tudi sredstvo za beg, samokaznovanje, tolažbo, odklop … Dolga leta imam že motnje hranjenja, v različnih oblikah, ki so bile včasih hujše, včasih blažje.
Do mesa imam odpor – če samo pomislim na pobijanje živali, me mine, ne maram ga pripravljati za hrano, na splošno ga sploh ne bi jedla … ampak jem ga zato, ker mi nekako daje ravnotežje – več možnosti, da se ne prenajedam in ne zlorabljam hrane, saj brez mesa izgubim ravnovesje in se začnem prenajedati, kot bi mi nekaj manjkalo. Čeprav že dolga leta skušam preznavati, kaj mi ustreza, nisem prišla kaj daleč na tem področju. Želim pa urediti svoje prehranjevanje, da bo zdravo, zadovoljujoče, da mi bo dajalo energijo, da bo temelj za življenje, ne vegetiranje. Rada bi se znebila te odvisnosti, ki me močno ovira v življenu.

Imate kak nasvet ali namig?

Spoštovana mesojedka!

Najprej se moramo dogovoriti, zakaj sploh jemo??? JEMO ZATO DA ŽIVIMO IN NE ŽIVIMO ZATO, DA JEMO! Stari izrek, ki nas spremlja v vseh naših prizadevanjih, približati človeku zdravo prehrano. Ne gre dsamo za vegetarijanstvo, za prekomerno težo, neestetski izgled, gre predvsem za zdravje – z napačno prehrano jemo bolezni, ki se nas z leti vse pogosteje lotevajo. Torej bo že v začetku potrebno spremeniti življensko filozofijo “iskanja tolažbe in nadomestila v hrani” v neko drugo, bolj zdravo in spremenljivo teorijo. Tako, kot je uživanje alkoholnih pijač popolnoma nepotrebno za ohranjanje življenja, kot j prekomerno uživanje farmacevtskih in drugih kemičnih preparatov popolnoma nepotrebno za ohranjanje življenja, tako, kot je pretiravanje v rekreacijskih aktivnostih popolnoma nepšotrebno za ohranjanje življenja, tako je tudi uživanje nekvalitetna prehrane s nekontroliranih količinah nepotrebno za ohranjanje življenja. Če pa že smo zasvojeni s hrano ( večina ljudi je z nečim zasvojena, bodisi z alkoholom, drogami, cigaretami, endomorfini, ne na koncu tudi s sexom… ), potem izberimo socialno sprejemljivejšo zasvojenost – recimo sprehod v naravi z nordijsko hojo, ki prav tako pospešuje izločanje endomorfinov in zavira ponovni prevzem serotoninov, sprošča pšrekomerno nalaganje adrenalina v nadledvičnih žlezah itd…

Česa se moramo zavedati, ko jemo? Prav enostavno je reči, da nam bodo možgani po 20 minutah prehranjevanja itak sporočili, da smo siti. Pa vendar je vprašanje, koliko časa bo ostal v nas ta občutek sitosti. To je predvsem odvisno od kvalitete prehrane, ki jo uživamo. Po pojedenem haburgerju občutimo prijeten občutek sitosti. Pa vendar že čez pol ure občutimo potrebo, da bi pojedli še en haburger. In potem še enega in še enega. Zakaj? Telo zahteva esencialne aminokisline in minerale, s katerimi te aminokisline pretvarja v beljakovinske verige za prhrano celic. Če telo s hrano ne dobi dovolj esencialnih aminokislin in mineralov, začutimo lakoto, istočasno pa organizem esencialne aminkisline in minerale črpa iz celičnih ovojnic obstoječega tkiva in te celice DEFORMIRA. Mislim, da ni potrebna razlaga, kaj pomenijo deformirane celice. V primeru pa, da smo organzem zadovoljili s kvalitetno hrano, čeprav v majhnih količinah, bo trajalo kar nekaj časa, preden se bo spet odzval s potrebo po hrani.

Esencialne aminokisline se nahajajo v beljakovinah. Ena od beljakovin je tudi meso. Celo zelo hitro prebavljiva, saj je žival, ki je uživala beljakovine, le-te že predelala in jih mi samo še razkrojimo in ponudimo organizmu. Bilo bo dovolj enostavno, če bi za to ne bilo potrebno ubiti toliko in toliko živali dnevno, izkrčiti toliko in toliko hektarov gozda in jih spremeniti v pašnike, porabiti hektolitre vode samo za to, da prehranimo enega mesojedega človeka. Pa ves strah, izhajajoč iz živalskega mesa, agresivnost, hormoni, antibiotiki itd. itd., ki jih pojemo skupaj z mesom, nam dajejo vseeno misliti, da bi morda le zmanjšali vnos mesa in ga naodomestili z drugimi živili. Če samo pomislimo, da za prehrano mesojedega človeka potrebujemo 5 ha kmetijske površine letno, na tej isti površini pa lahko vzgojimo sojo, ki bo prehranila 25.000 ljudi, spoznamo svojo zmoto in zlasti marketinško moč industrije, ki nam nudi mesne izdelke. Vse aminokisline, ki jih potrebujemo, najdemo tudi v algah ( Apirulina pacifica in Kalamatska alga ) in le teh potrebujemo še bistveno manj za vzdrževanje organizma v dobri psihofizični kondiciji. Tudi ostale stročnice so zelo bogate z aminokislinami, predvsem pa so bogati mlečni izdelki ( priporočamo frmentirane mlečne izdelke, kot so jogurt, sir, skuta itd. ).

Minerali, to so tisti esencialni minerali, ki jih organizem potrebije za tvorbo beljakovinskih verih za prehrano celic, se nahajajo v skodelici širokolistnate zelenjave ( potreba za en dan ), ne da bi sploh uživali sol, ki je sicer odličen ojačevalec okusa, sicer pa popolnoma nepotrebna sestavina jedilnika.

Seveda so tu đe maščobne kisline, vendar teh hitro zaužijemo dovolj že v mleki in mlečnih izdelkih. Potrebujemo že sadje in zelenjavo zaradi balastnih snovi, ki čistijo naš organizem in naš jedilnik je popoln.

Ampak, kako se prepričati, da utapljanje v uživanju jedi ni zdravo, da je le beg od resničnosti, začasni beg, kajti resničnost nas počaka… Obiičajno se motnje v prehranjevanju začnejo z depresivnimi znaki. To pomeni, da posamezne žleze v telesu ne proizvajajo dovolj hormona sreče ali pa ga prehitro ponovno prevzemajo. Vsako motnjo v prehranevanju je potrebno začeti zdraviti tu. Ugotoviti vzrok, ki nas dela nesrečne in ga odpraviti. In verjemite, noben cena, ki jo plačate za odpravo vzroka nastanka depresije, ni previsoka v primerjavi s srečo, ki vas čaka, ko boste zmagali.

G Primož,
nekaj pa pogrešam v Vašem odzivu na pisanje čiste sreče z 22.09.10.

Ali ste se zazrli v vaše čevlje?
Ne verjamem, da hodite leto in dan v japonkah ali bataškornjih.
Pa hlače, vam gor drži pas ali hozentregerji?

Pa še moje vprašanje: zakaj ločevanje mad bitji z očmi in onimi brez? Zakaj naj bi bila razlika med “živostjo” npr. piščanca ali ribe ki imata oči in pa npr. školjke, špingola ali moruzgve, ki gredo prav tako v slast nam vsejedcem?

Tako, kot mi, vegetarijanci, spoštijemo “vsejedce”, čeprav bi jim na vsaem koraku lahko rekli, da jim smrdi iz ust po truplih, pričakujemo tudi, da bodo “vsejedci” spoštovali našo odločitev, da ne jemo mesa iz različnih vzrokov. Eni zato ne, ker se jim živali enostavno smilijo, da bi jedli njihova trupla, drugi so ekološko osveščeni in vedo, da za prehrano enega mesojedca porabimo NA LETNI RAVNI 25.000 krat več vode in obdelovalnih površin, kot za prehranjevanje vegetarijancev. Eni pač živijo v prepričanju, da nasilje ne ustvarja dobre karme, drugi v prepričanju, da današnji način pridelave mesa vnese v telo toliko toksinov, dioksina, strahu v obliki adrenalina, hormonov in antibiotikov, da je to enostavno škodjivo. Vendar puščamo prosto izbiro in še nihče ni nakazal namena, da bi zakonsko prepovedali uživanje mesa. Zato upam, d nam tudi nihče ne bo ZAKONSKO zaukazal jesti meso ( ker so mesno-predelovalni lobiji pač materialno bolj podprti v svojih propagandnih prizadevanjih.

Prav tako bi vam lahko odgovoril z nizkim udarcem, kot ste vi servirali. Naši čevlji in pasovi so narejeni iz kože živali, ki so umrle “naravne smrti”….

Veliko je razlogov zakaj ne jemo mesa… in zakaj ga jemo…
Zase lahko rečem, da se enostavno veliko boljše počutim, če ga ne jem.
To je zame zelo dober razlog in ne potrebujem nobenega drugega. Prav tako kot nočem, da drugi mene silijo v nekaj česar ne maram, pa niti jaz drugim ne govorim naj ne jedo mesa. Če je komu meso všeč, naj ga uživa, če komu ni do tega da bi ga jedel iz takšnih in drugačnih razlogov, tudi prav…
Sama ga ne jem že kar nekaj časa in ga ne pogrešam. Ne morem in nočem pa se opredeliti kot vegeterjanka, ker dopuščam možnost, da mi bo kdaj tudi zapasalo in bom z veseljem pojedla mamin golaž… Zakaj pa ne 🙂

lep pozdrav

Naj se vse negativne misli spremenijo v pozitivne, pozitivne pa v resničnost…

Ah ja, mamin golaž…… Tu bi še jaz ne bil več vegi…..

že dolgo časa me muči misel, ki jo bom sedaj le ubesedila, pa prosim ne razumet kot napad na svojo filozofijo prehranjevanja – gre izključno za izmenjavo informacij, razmišljanj:

– pravite, da je vsaka travca tako živo bitje, božansko bitje, kot mi sami… in iz tu izhaja moje enačenje prehranjevanja z mesom ali z zelenjavo, oz. enačenje mesojedcev z vegetarianci. Meni se zdi, da če jemo zelenjavo, da gre enako kot pri mesu za prehranjevanje z “trupli”
– ravno tako prekinemo tok življenja le da ne odrežemo glavo zajcu ampak cvetači – npr.

v obeh se pretaka življenje, in v obeh je nasilno prekinjeno.

tako, da se meni ne zdi “upravičena klasifikacija mesojedcev – da jedo trupla” – vsi jih jemo, tudi vegetarijanci. Mrbit le tisti ne, ki se prehranjujejo z odpadlimi dozorelimi plodi…. pa še tukaj bi lahko rekli, da v vsakem takem plodu je zametek novega življenja, ki se s tem ko ga pojemo pač ne realizira.

Lep dan želim – M

Imate prav. Zato se moramo tudi solati zahvaliti, da jo lahko pojemo. Razlika pa je v razvitosti živčnega sistema in namenu, zakaj nekaj raste. Razlikovanje med zelenjavo in bitjih višjih vrst je očitno. Zelenjava izpolne svojo karmo, ki je skupinska, s tem,da jo použijemo in z ozirom na razvitost njenega živčnega sistema, s tem ne prizadanemo nikogar. To pa ni v primeru živali.