živčnost?bolezen?

lep pozdrav!

najprej se opravičujem, če sem v napačni temi. že kar nekaj časa me muči nekaj za kar newem koga naj vprašam oz. na koga naj se obrnem. moj problem je v tem, da moram stvari nadzorovati. kot primer, je to da 100X preverim če imam mobitel v torbici, ali je denarnica pospravljena, ali so luči izklopljene, ali je štedilnik izklopljen, zvečer pred spanjem pregledam predal če je vse notri, budilko vsaj 10x preverim če je ukopljena, imam dve budilke,….
to se dogaja že kar nekaj časa in mislim, da to ni povsem normalno. nekajkrat sem že poskusila da ne bi nadzarovala stvari vendar ne gre.
ali je lahko povezano s demenco, namreč ima jo moj ded? ali bi lahko bilo povezano tudi z dolgo in zelo bolečo ločitvijo mojih staršev? stara sem 15 let.

opravičujem se tudi za zmedenost, saj o svojem problemu pišem prvič.

že v naprej se zahvaljujem za odgovore in nasvete
janja

Spoštovana Janja,

tvoj problem je vsekakor povezan z nekim podzavestnim strahom. Zakaj točno je nastal tak strah in kje je njegov izvor, pa bi bilo potrebno raziskat.
Je pa velika verjetnost, da ima demenca tvojega dedka, vpliv tudi nate.Namreč bolezeen sama ni tako nedolžna, da ne bi pri ostalih ljudeh, ki so v kontaktu z dementno osebo, povzročila strah pred njo.
Seveda pa je strah popolnoma neupravičen, saj se demenca pri mladih ljudeh ne pojavlja.
Ločitev sama najverjetneje ni pogoj za nastanek tega strahu. Lahko je le vplivala na to, da si zaradi stresa, ki si ga doživljala ob ločitvi, postala dovzetnejša za negativne občutke in na pomanjkanje samozavesti.
Lahko je vzrok tudi to, če te nekdo kdaj učil, da je pozabljanje nekaj grdega in ti tako vcepil strah pred pozabljanjem.
Lahko si pomagaš na več načinov…da se o tem pogovoriš s psihologom, lahko tudi s prijateljico, ki ji zaupaš….lahko si vsak dan zjutraj napišeš seznam raznih zadev in obveznosti, ki jih moraš opraviti tokom dneva. Vsako zadevo prečekiraš in odkljukaš, da potem veš, da si opravila in več ne skrbiš o tisti zadevi.
Imaš listek…vidiš, da je vse odkljukano in to je to..lahko mirno spiš.
Torej, da vneseš v svoje življenje nek red in s tem občutek varnosti. Seveda ne bo šlo od danes na jutri..če boš pa vztrajala, bo ti uspelo. Razni strahovi o demenci in podobnem, so popolnoma odveč, pa tudi, če kdaj kaj pozabiš, se zaradi tega ne bo podrl svet. Res je, da družba vedno več od nas zahteva, vendar če si življenje organiziramo, je življenje tudi prijetno.

Robi.

hvala za odgovor =D

lp janja

Janja,

vse skupaj je eno veliko nezaupanje vase.Ker si še rosno mlada in v razvijajoči se dobi ni to nič groznega.
S samozaupanjem in samozavestjo bodo taki strahovi avtomatsko odpadli.
Ne opravičuj se za vse kar napišeš. Sestavila si prav dobro razumljivo pismo in se ti ni treba opravičevati.
Že to tvoje opravičevanje da slutiti, da je tvoja samozavest načeta. Če se tudi drugim za vsak svoj korak opravičiš, potem prenehaj s takimi dejanji.
Rekel bi da z demenco tvojega dedka to ni povezano. Povezano pa je verjetno z ločitvijo staršev. Take rane ostanejo nezaceljene in vplivajo na tvojo nežno dušo.
Dobro bi bilo, če bi se najprej pogovorila s šolskim psihologom. On bi ti moral najprej pokazati v katero smer se obrni. Ne sme te biti sram, da iščeš tako pomoč.

Le pogumno naprej

LP, grafo

pisava je zrcalo duše

Mislim da ima veliko ljudi podobne težave ko čutijo negotovost, vendar ponavadi to čez nekaj časa mine. Če to ne bo sčasoma minilo ali če bo se še stopnjevalo, bi bilo dobro da poveš staršem, s pogovoriš s šolsko psihologinjo ali omeniš zdravniku.

hej

pisala sem že nekaj časa nazaj ker sem se bala, da imam demenco zaradi mojega preštevanje, preverjanja štedilnika…

po tvju sem zasledila nekaj o OKM oz t.i. obsesivno-kompulzivna motnja.

nimam znakov običajne obsesije vendar se najdem med znaki običajne kopmulzije, ki so:

* Umivanje
* Ponavljanje
* Preverjanje
* Dotikanje
* štetje
* Urejanje/aranžiranje
* Kopičenje, zbiranje, shranjevanje

odebeljene besede držijo zame!

kaj mislite? ali je možno da imam OKM. ker npr preštejem vse, se uležem ugasnem luč, jo spet prižgem in ponovno preverim…3krat učasih tudi večkrat.

lp janja

Lep pozdrav Janja,

Sprašuješ, če imaš OKM…..Mislim, da tvoja motnja meji na OKM. Seveda pa sama postavitev diagnoze temelji na tem, v kolikšni meri te ritualno ponavljanje določenih opravil motijo.

Kot možne vzroke za razvoj motnje so lahko:

– Prevladovalo je nepopustljivo siljenje, da je za vsako ceno potrebno stvari narediti pravilno in slediti pravilom. V domačem okolju je bilo zelo malo topline ter velik poudarek na redu in perfekcionizmu.
Tako se posameznik ustavlja na svojih napakah in si nenehno prizadeva, da bi stvari izboljšal ter na takšen način izpolnil pričakovanja do sebe, katera so mu vcepili starši.
Tisto, ker so starši včasih pričakovali od otroka, le-ta sedaj pričakuje od sebe in drugih.

Dejstvo je, da si vsi želimo niotranjega miru in zadovoljstva. Ampak, ker nas starši seveda niso brezpogojno imeli radi, smo podvrženi samopogojevanjem.
Kar pomeni, da v sebi nosimo prepričanja, ki jim moramo zadostiti, da bomo lahko zadovoljni in se imeli radi.
Če so starši bili prezahtevni in nam le redko poklonili občutek ljubezni, potem težko oziroma zelo redko dosežemo občutek notranjega miru. Torej sami rituali, ki bi naj prinesli zadovoljitev, postanejo motnja in sami sebi namen.

– Posameznik z motnjo, je bil kaznovan za neuspehe in ni bil pohvaljen za uspehe. Najbolje, kar je lahko taka oseba naredila, je bilo, da se je izogibala kritiziranju. Tako je nastala intenzivna osredotočenost na napake. Da se oseba izogne kritiki in živi v notranjem miru, se trudi, da vse naredi čimbolj popolno in prav.

Vsa težnja k popolnosti je zato pravzaprav težnja k občutku ljubezni. Saj je naše življenje izpolnjeno s smislom v glavnem le takrat, ko občutimo toplino, sprejemanje in ljubezen.

V manjši meri na samo motnjo vpliva tudi dednost in kemično neravnovesje v možganih.
Le-tega lahko v manjši meri popravimo z zdravili.
Seveda pa zdravila sama ne rešijo težave.

Spoštovana Janja…..Kot vidiš, je vso to tvoje ritualno ponavljanje, lahko le odsev vzgoje in neke vrste programa, po katerem sedaj deluje tvoj um.
In če te je nekdo naučil takšnega razmišljanja, imaš ti možnost, da se naučiš drugačnega razmišljanja.

Z ozaveščanjem in razumevanjem same težave, ti bo dana možnost, da zavestno vplivaš na svoje misli in dejanja.
Nauči se imeti rada sebe, ne glede na to, kar storiš….Verjemi, da v vsakem trenutku narediš največ kar zmoreš, zato je razmišljanje o kritikah odveč.

Robi.