Samomor – je to moja pravica?

Imamo pravico, da si vzamemo življenje? Tukaj je zanimiv članek za razmislek o tem. Priporočam!
http://clanki.potdomov.com/zivljenje/samomor-je-to-moja-pravica

Izjemoma objavljam prispevek, ki ne sodi sem. Suicidalnost je katehorija, ki spada pod psihiatrično stroko. Vseeno pa bi spomnil, da nikjer nihče ne razćisti, KDO SEM JAZ, KI SI JEMLJEM ALI NE JEMLJEM PRAVICE DO SAMOMORA!? Vsak od nas je Božansko bitje. Ubiti svoje telo pa seveda ne spada pod poslanstva, ki so dane temu Božanskemu bitju.

Z vidika našega ega imamo nedvomno pravico do samomora, tako kot imamo pravico do agresije, splava, vandalizma…Vendar pa se je potrebno zavedati dejstva, da ima vsaka poteza, ki jo v življenju naredimo posledice, ki pa niso vedno takoj opazne. Kljub temu si lahko že samo z razmišljanje o tem, da bi po lastni volji končali svoje življenje v naši podzavesti ustvarimo samodestruktivni program, ki deluje avtonomno in ni pod vplivom naše volje. Ta program lahko povzroča depresije, pomanjkanje smisla in življenjske energije, kasneje pa tudi najtežje bolezni in smrt.
Kadar zavestno prekinemo lastno življenje pomeni, da se nismo naučili lekcije, ki nam je bila dana, oz. nismo odkrili, dojeli in transformirali bistva težave, ki tako ostane del naše duše in jo bomo morali predelati v enem izmed naslednjih življenj. Medtem pa se bojo naše težave oz. travme še potencirale, z njimi pa tudi bolečina, skratka ustvarili se bojo idealni pogoji, da bi končno dojeli in razrešili blokade, ki so vir naših težav.

Življenje nam je bili dano z namenom, da skozi točno določene izkušnje, ki jih naša duša rabi duhovno napredujemo in končno dojamemo, da smo mi kreatorji lastnega sveta, božanska bitja z neskončnim potencialom, realizacija tega potenciala pa je odvisna predvsem od količine ljubezni in sprejemanja, ki ga dnevno vnašamo vase in v celotno stvarstvo.

Dragi David,

med seboj si pomešal hruške in jabolka. Zakaj?

1. Imamo pravico do agresije in vandalizma? Seveda ne. Z agresijo in vandalizmom, četudi živimo na samotnem otoku, prizadanemo druga živa bitja, pa pa čeprav le biljke. V osnovi vsake filozofije in vsake religije je nauk o “NE PRIZADETI” iz katerega izhajajo vse Božje zapovedi, Jame in Njame itd. Če pa živimo na otoku skupaj z več ljudmi, pa seveda sprejemamo neke norme, ki nam omogočajo supno življenje, civilnenorma torej, ne Božje zapovedi. In tudi te norma nam ne dovoljujejo agresivnosti in vandalizma;

2. Imamo pravico do splava? Človek je edini živo bitje, ki si to pravico jemlje – pravico do uničenja Božjega stvarjenja. Strinjam se, da je splav lahko izjema v primerih posilstva, n.pr., ne pa pravilo. Strinjam se s kontrolo rojstev. Celo bi se strinjal s splavom v primeru, ko ugotovimo anomalije pri plodu, čeprav imajo tudi te anomalije svoj vzrok in namen. Ti in jaz in še masikdo v tej deželi bi mirneje in boljše živel, če bi ljudje imeli odgovornejši odnos do svojega telesa in si ga ne lastili le takrat, ko je traba opraviti abortus ali narediti samomor;

3. Samomor ali nagnjenje k samomoru je bolezenski simptom, ne pa vzrok za bolezen. Vsako živo bitje ima vgrajen samoohranitveni nagon, tudi človek. Človek je eino živo bitje, ki si je sposobno zavestno izključiti ta samoohranitveni nagon in si vzeti življenje prav takrat, ko je postavljen pred največjo izkušnjo, ki je največkrat prav njegova DHARMA – življensko poslanstvo. Samomor pa ni samo to. SAMOMOR JE POPOLNA NEZAUPNICA DRUŽBI IN OKOLJU, v katerem človek živi. Alienacija posameznika od družbe, ki ne opaža simptomov njegove bolezni in je popolnoma ignorantska do njegovih problemov, je huda BOLEZEN DRŽBE. Taka družba je hudo bolna, tako okolje je nevarno – ker človek je socialno ( družbeno ) bitje. V “navalu” teženj po drugačnosti in napačnem tolmačenju besede SVOBODA pa leži največja zmota. Po statističnih podatkih smo v Sloveniji na vodilnem mestu po številui samomorov – torej SMO HUDO BOLNA DRUŽBA!!!!!

Ko bi bilo manj ljudi, kot si ti, ki zagovarjajo pravico človeka do alienacije in s tem do vnašanja nepotrebnih tujkov v telo, do agreije in vandalizma, do abortusa in samomora in bi bilo več ljudi, ki bi skušali zagovarjati klasične družbene vrednote, v našem primeru krščanske vrednote, bi na temle našem otoku živeli bolj srečni, bolj veseli ljudje, za katere tej družbi ne bi bilo vseeno, ali so srečni in zdravi, ali ne.

Vsi različni? DA! Vsi enakopravni? DA! Vendar naj modrosti razlagajo le tisti, ki so v celoti dojeli ta čudež, ki se imenuje ŽIVLJENJE…….. Apel podobo na ogled postavi……….

Igor popolnoma se strinjam s tabo in očitno nisi dojel mojega komentarja na zgornjo temo, tako kot si ga jaz interpretiram. Verjetno bi se ustno bistveno hitreje in lažje sporazumela:)

Posebej sem poudaril zgoraj navedene pravice kot pravice našega ega in ne našega globljega bistva. Namreč z vidika našega ega nam bo težko kdo preprečil samomor, splav itd. tudi, če bi obstajal akt, ki bi to prepovedoval. Lahko se tako odločimo. Pod ego pojmujemo skupek miselnih vzorcev, navad, strahov, prepričanj, ki so usmerjeni k zadovoljevanju lastnih ciljev in se ne ozirajo na to kaj je dobro za celotno vesolje in za nas kot božansko bitje. Še enkrat pa poudarjam, da nikakor ne zagovarjam nobenega od naštetih dejanj, saj so globoko v nasprotju z našo božansko naravo in poslanstvom, ki nam je bilo zaupano.

Razmišljanje in nagnjenje k samomoru ima v ozadju vedno svoj vzrok, ki je bistvo za razrešitev takšne negativne usmerjenosti, vendar pa lahko tudi samo trenutna misel na samomor (npr. ko imamo slab dan) v naši podzavesti ustvari program, ki kasneje povzroči težko bolezen.

Družba je množica posameznikov in če so ljudje kot posamezniki odpluli daleč stran od svojega bistva, tudi družba kot odraz posameznikov ne more biti boljša. Seveda tako ko si napisal Igor, lahko govorimo o bolezni družbe.

Kar se tiče krščanskih vrednot jih bo naša cerkev vedno težje vnašala v družbo, ker se pri interpretaciji le teh ni približala današnjemu času. Po mojih izkušnjah mora namreč zahodna družba za razliko od vzhoda božjo besedo ali neko drugo filozofijo razumeti in dojeti, da jo bo sprejela, saj smo usmerjeni k mentalnemu in moramo stvari razumeti preden jih začnemo uporabljati. Malo je tudi verjetno, da bi družba prisluhnila in zaupala organizaciji, ki ima znotraj svojih vrst še marsikaj za očistiti. Ta premik v zavesti družbe se dogaja postopoma, tako kot pravi rek “Ko je učenec pripravljen pride učitelj”.

Vse lepo ti želim

Seveda se strinjam s tabo, David. Pa vendar, suicidalne misli so posledica in ne vzrok bolezni. To ni “duševna” bolezen, ker duša je čisto OK in si nič kajne želi predčasnega zaključka bivanja. To je bolezen ega, turej bolezen uma. Žal še evdno nismo uskladili izrazov – umobolnica ali psihiatrična ustanova – psiha je duša, in ta je, večinoma, OK.

Ko sem omenil “krščanske vrednote” pa seveda nisem imel v mislih nobene cerkve, še zlasti ne RKC. Gre za tiste osnovne, bazične vrednote, ki jim v našem svetu pravimo “krščanske”, drugje po svetu pa jih imenujejo pač po svojih “Mesijah”. Sporočila, ki jih je prinesel Jezus Kristus pa so izredno pomembna za našo civilizacijo. Posebej pa seveda njegovo žrtvovanje, ki nima primera v zgodovini religij. To res nima prav nič opraviti z RKC, medtem pa, ko poznam kar nekaj poštenih dušebrižnikov v njenem sestavu. Zato je obsojanje vse duhovščine nehvaležna stvar. Cerkev, kot institucija in njena ideja – kapitalsko obvladovanje – pa je seveda zgrešena in ne spada v ta kontekst.

Se strinjam s tabo Igor….misel na samomor je posledica in nikakor ne vzrok.

Tudi s tvojo razlago “krščanskih vrednot” se sedaj, ko si mi podal razlago strinjam.

Nikoli nisem dvomil, da se bova sporazumela. Hvala!