želi pogovarjati

Oseba se želi pogovarjati, tudi spraševati praktično kogarkoli (ogovori tudi popolnoma neznane) in kadar je le prilika (tako v skupini kot nekoga recimo za stojnico). V praksi se ta želja po pogovarjanju kaže kot veliko močnejša od naključnega (oz. povprečnega) sogovornika.
Verjetno nisem dovolj predstavil potencialnega problema konkretne osebe. A vseeno: Kdaj se lahko opredeli takšno dejanje komuniciranja kot motnja (oz. bolezen …)? Ali so poznani podobni primeri? Ali se da kje o tem kaj več se informirati (prebrati)?

Spoštovani Peter,

primer, kot ga omenjaš, je lahko res neprijeten. Tako za osebo, ki je preveč ekstrovertirana, kot tudi za ostale, ki prihajajo v stik s takšno osebo.

Ljudje se preko okolja in odnosov, samo-potrjujemo. Na tak način dobivamo potrditve in pozornost. Seveda imamo različna mnenja o tem, kaj je normalno iskanje pozornosti in kaj nenormalno.
Če se v tem primeru gre za očitno pretirano odprtost, je treba to tej osebi predočiti in ji razložiti, da naj bo oseba pozorna na reakcije soljudi.

Saj lahko to, če nekomu gremo na živce ali smo tečni, to opazimo, če smo le pozorni. Zato predlagam, da se ta oseba nauči govorice telesa in prepoznave obrazne mimike.

Prav tako, naj dotična oseba v sebi poišče razlog pretirane odprtosti in kaj išče ali pričakuje od drugih in da nekaj naredi na sebi, da zmanjša potrebo po določeni potrditvi.

Seveda lahko poiščete tudi pomoč pri strokovnjaku.

Robi.