Se naj po vseh teh dogodkih še vrnem v službo? Prosim za pomoč!

V zadnjem času oz. v zadnjih mesecih se dogajajo v moji službi res čudne stvari in res ne vem, kaj naj storim, zato sem se obrnila na tale forum. Ker mi na sosednjem forumu niso dali nobenega konkretnega odgovora, sem se obrnila na tale forum.
Že od februarja 2009 delam v eni manjši pisarni preko javnih del. Delo mi je všeč, ampak ne morem prenašati določenih oseb. Z mano dela še ena punca preko javnih del, ena, ki se ima za šefico, pa je zaposlena že dlje časa. Šefica ima pisarno v drugi stavbi. Najprej sem bila kar nekaj mesecev deležna žaljivk in psihičnih napadov s strani šefice, saj se je vmešavala v moj način oblačenja. Jaz imam rada modo in moderna oblačila, eni očitno tega niso mogli prenesti. Enega majskega dne me je klicala v njeno pisarno in me tam nadrla na vso moč. Najprej se je pogovarjala s tisto punco, ki dela z mano že dlje časa in preden sem šla k šefici, me je pogledala in planila v hinavski smeh. Ko me je šefica nadrla, sem bila čisto izven sebe in sem samo šla čez cesto v park, kjer sem jokala kot že dolgo ne. Takrat mi je bilo vseeno, če me kaj povozi. Ko sem se malce pomirila, sem šla nazaj v pisarno, kjer mi je še en udarec dala moja sodelavka. Začela mi je govoriti, da se smešno oblačim, da hodim v službo v preveč svečanih oblekah (res ne vem od kdaj so obleke, vredne 40 € svečane), da se naj oblačim tako kot ona, ker je nekaj dni nazaj slišala, kako mi je ena punca rekla, da sem manekenka.
To me je tako šokiralo, da sem odšla k zdravniku, kamor sem prišla vsa izven sebe, saj sem imela povišan pritisk. Nekaj dni sem imela bolniške, ko sem se vrnila, pa sem tej sodelavki rekla, da se nima pravice vtikati v moje stvari, a se je občasno še vedno. Drugim je govorila, kako sem umetna (ker sem pobarvana na blond). Na začetku julija se je ponovno ponovila majska zgodba. Spet sem mogla k šefici in ko sem vstopila v njeno pisarno, se je ženska začela smejati iz mene, češ če sem prišla na zabavo. Rekla mi je, da se mi drugi posmehujejo in govorijo, da sem kraljica. Spet sem bila močno šokirana in naslednji dan sem spet šla na bolniško. Nekaj dni po tem je prišla ponovno vsa razjarjena v našo pisarno, spet me je žalila, vzela moj mobitel z mize, ga zaprla in ga z vso silo vrgla nazaj na mizo. Ker mi je bilo tega dovolj, sem rekla očetu, da se naj gre zmenit z njo. Najprej ji je rekel, da bo zaradi pritiska, ki ga izvaja nad mano, šla iz te službe in ker se je ženska ustrašila, se je pričela prilizovati. Po tem mi je tudi končno dala mir. Miru pa mi nista dali moji sodelavki. Najprej je bilo ok vse do avgusta. Druga sodelavka, ki prav tako dela preko javnih del, me je vprašala, če bi hotela z njo zamenjati dopust, ker ji je umrl nek sorodnik. Jaz sem bila tako neumna in naivna, da sem na to pristala, pa čeprav mi ideja ni bila najbolj všeč. Ravno tisti teden, ko sem zamenjala z njo dopust (katerega bi jaz izkoristila komaj zdaj decembra kot sem že takrat načrtovala), sva se srečali v trgovini. Ni ji bilo do pogovora z mano in je le odšla. Ko sem se vrnila v službo, je bila druga sodelavka na dopustu, zato sva bili sami. Ni se skoraj nič pogovarjala z mano. Vedela sem, da spet nekaj ni v redu. Šele čez en mesec, ko je bila ona na dopustu, sem ugotovila, kaj je bilo narobe. Ker sem že od nekdaj imela željo, da bi se pojavljala nekje v medijih, sem na internetu že dlje časa objavljala moje posnetke, v katerih sem predstavljala modo, obleke in predstavitev skladb, torej sem se preizkusila kot neke vrste voditeljica. Ker so imeli posnetki kar dobro gledanost, sem se odločila, da bom s tem nadaljevala, poleg tega pa sem v tem zelo uživala in sem se šele na tak način malce odklopila od službe. Avgusta se je zgodilo, da so eni ljudje v moji občini izbrskali te moje posnetke, fant iz sosednje gostilne, kateri me je poznal in me nenehno na skrivaj pogledoval, je tri moje posnetke poslal na službeni email in jih naslovil na moji sodelavki. Ko sem pregledovala ene stare emaile, sem čisto po naključju prišla do tega. Videla sem tudi, kako je ta punca, kateri sem takrat odstopila en teden dopusta, pošiljala moje videe še enim drugim osebam. To se je dogajalo v času, ko sem bila na dopustu, katerega nisem načrtovala, saj sem ga zamenjala na željo sodelavke z njo. Druga sodelavka, katera me je že prej rada občasno pikala, je pustila odprt njen gmail. Ko sem želela iti na moj gmail, se mi je takoj odprl njen gmail in takoj mi je v oči padel datum 27. avgust. Videla sem, da je drugim pošiljala moje videe in se iz njih norčevala. Točno tistega 27. avgusta si je profil ustvarila ena oseba, katera mi je pisala žaljiva komentarje. Odkar je moja sodelavka odkrila te moje videe, so se pričeli pojavljati žaljivi komentarji. Sumim, da za njimi stoji ona in njeni kolegi. Takrat se nisem mogla zadržati in sem ji očitala, zakaj se norčuje iz mojih videov. Seveda je spet vrtela svoj dolgi jezik, rekla mi je tudi, da jo je sram, ker mora delati z mano.
Nato je spet več ali manj dala mir. En mesec po tem smo bili dogovorjeni, da bomo šli nabirat kostanjev v gozd. Meni nihče ni hotel povedati, ob kateri uri bomo šli v gozd, zato sem prišla v službo. Tista punca, ki dela preko javnih del, ni itak nič govorila z mano in mi no hotela povedati ure, zato sem že bila čisto zmedena. Naslednji dan smo potem šli skupaj v gozd. Zadnji oktobrski teden je še bilo vzdržno, potem pa se je spet začela kalvarija. Sodelavka, ki me je pikala že predtem, se je ves november spravljala name. Nenehno mi je očitala, kako ne delam dobro. Enkrat je nekaj zafrknila druga sodelavka, katere tisti dan ni bilo v službi in ko sem jo klicala na mobitel in jo nameravala vprašati, kaj je shranila tisto zadevo, se mi ni hotela oglasiti na mobitel. Tam sem morala ostajati eno uro dlje. Ko se mi je nekaj zalomilo in sem nekaj narobe shranila, mi je sodelavka očitala, da sem naredila dodatno delo, katero bomo mogli opravljati en teden in da naj pridem naslednji dan dve uri prej. Seveda je nisem ubogala, ampak sem kar med delovnim časom zadevo popravila in za to porabila le pol ure in ne enega tedna kot je rekla ona.
Najhujše je bilo tik pred koncem novembra. V ponedeljek, 23.11., ko sem prišla v službo, sem bila nekaj časa sama in na mizi sem našla papir, katerega je tam pustila punca, ki prav tako dela preko javnih del. Pisala je, da je nisem opozorila na nek email in da se je ona morala s tem ukvarjati v soboto, na koncu je napisala: “Bolj kot zlagam promocijski material, bolj ga naša kraljica razmrda pizdo mater. Ne pozabi papirja vrčti vstran, hehehe.”
Ko sem delala sama tri dni prej, sem zarai precej dela spregledala en email, toda ko je sodelavka drugi dan to ugotovila, bi me lahko poklicala in bi prišla tja in zadevo rešila, ne pa da pušča na mizi takšna sporočila. Promocijski material je razmetala ona, saj jaz v soboto sploh nisem delala, zato tudi nisem mogla za njenih t.i. pospravljanjem nič razmetati. Jaz sem ta papir vzela kot dokaz in ga dala fotokpirati. Ko sta obe tistega dne prišle v službo in videli, da ni tistega papirja, sta me spet ves dan napadali. Preden sem šla domov, me je sodelavka, ki dela tu že dlje časa, začela napadati, da nič ne delam prav, kar naenkrat mi je rekla “pizda ti je materna, sodiš v smetnjak, koza zmešana nesposobna.” Druga sodelavka se je ob tem smejala. Tisti papir, katerega je pustila na mizi, sem dala nazaj. Ko sem ji rekla, da me je izkoristila samo za dopust, se mi je smejala v obraz. Čez dva dni je šel z mano oče, ker sem vedela, da se sama ne bom mogla zmeniti z njima. Ko sva prišla v pisarno, jo je vprašal:
“Zakaj moji hčerki preklinjaš mater?”
Ona pa je rekla: “A zdaj mi boste grozili?! Bom poklicala policijo!” In res ženska je poklicala policijo in čez pet minut sta že prišla dva policista. In da bi bilo presenečenje še večje, je prišel kar njen kolega, ki dela na policiji. Večkrat je bil v pisarni in poleti sta se tudi menila, da bosta šla skupaj na počitnice. Midva z očetom sva stala zunaj, njen kolega policist pa je šel notri. Drug policaj nama je kar pisal kazen, sploh me ni hotel poslušati, ko sem mu govorila, da me je ona začela prva žaliti in mi preklinjati mater, jaz pa ji nisem nikoli grdo govorila. Obema sem kazala tudi fotokopirani papir, o katerem sem pisala že zgoraj, a ga nobeden ni hotel pogledati. No, še preden sem pred prihodom policista šla iz pisarne, sta se mi smejali v obraz in rekli: “Hehehe, zdaj pa boš dala eno plačo vstran, ker bo prišla policija in te bodo kaznovali. By, by tvoje oblekice in šminke.”
Ta teden sem dobila plačilni nalog za 250 €. Navedene so laži, tisto kar je ona govorila meni, je napisano, da sem jaz govorila njej. No, takoj naslednji dan sem zbolela in šla k zdravniku. Imela sem visoko vročino (baje gripo), poleg te bolezni pa sem bila še psihično čisto na dnu. Ko sem bila prejšnji teden konec z bolniško, sem šla k šefici in ji nesla bolniški list, a je bila takrat naje na dopustu. Klicala sem jo na stacionarni telefon, a je nisem dobila. Klicala sem jo na mobitel, a se mi prav tako ni oglasila. Ko sem jo ponovno klicala čez dobri dve uri, je imela mobitel izklopljen. Ponovno sem jo nameravala priklicati naslednji dan, a se je ponovila zgodba: najprej je zvonilo v prazno, nato si je telefon izklopila. Včeraj sem bila pri njej in eno noč prej nisem zaradi tega mogla skoraj nič spati.
Naslednji teden še imam za koristiti ure za dva dni, potem pa ne vem, kaj bom storila. Kaj bi storili vi? Bi se po vsem tem vrnili v službo ali ne?
Če se ne bom vrnila, bom izgubila kar nekaj denarja, če pa se bom vrnila, pa že vnaprej vem, da se mi bosta sodelavki ponovno posmehovali. Le zakaj je šla prekleta ženska klicat policijo in si izmišljevat stvari? Zakaj se je že pol leta nazaj posmehovala iz mene? Iz sovraštva, ker so hodili za mano bolj luštni tipi in sem bila bolj priljubljena? Namreč ravno tisti dan, ko sem imela prvič večje težave s šefico, me je prišel iskat en lušten tip, kateri je bil všeč tudi njima in obe sta mu rekli, da sem mogla iti k šefici na razgovor zaradi oblek in mu povedali, kje se nahajam.
Zaradi enih nepomembnih videov? A nima vsak pravice početi tisto, kar želi, če pri tem nikomur ne škoduje? Mogoče ravno zaradi tipa iz sosednje gostilne, kateri ji je tudi bil všeč. Ne vem res kaj si naj mislim o tem. Edino kar mi je žal, je to, da te službe nisem pustila že prej in da sem s sodelavko zamenjala dopust. Če ga ne bi, bi imela še zdaj tisti en teden dopusta. Vrnjeno pa sem dobila na tak način. No, naj povem še to, da se mi pogodba izteče 31.12. in da sem zaradi tega še v večjih dvomih, kaj storiti, kajti konec leta bo hitro tu. Ne vem, če še imam po vsem tem dovolj moči, da bi ju še lahko gledala in ponovno prenašal njuno zbadanje in posmehovanje, saj mi je že vse to skupaj načelo zdravje. Čeprav je že pozno, tuhtam in tuhtam, kaj naj storim naslednji teden – grem nazaj ali ne.

Spoštovana obupana,

Ker me sprašuješ, kaj bi naredil na tvojem mestu, bi počakal do konca leta, potem pa pogodbe več ne bi podpisal, če bi mi slučajno želeli podaljšati.
V tem času pa bi si že iskal drugo službo.

Iz napisanega razbiram, da se stvari nikdar ne bodo izboljšale tako , da bi se v tej službe še lahko dobro počutila.
Saj ni problem v videih..dopustu…ampak se gre za neko tekmovanje in nevoščljivost.
Kolikor sem razbral, si ženska, ki rada izstopa, s tem si želiš pridobiti pozornost in želiš, da te drugi sprejmejo takšno, kakršna si.
Seveda pa sodelavke ne gledajo na svet tako, kot ti. V tebi vidijo le osebo, ki se ima za nekaj več, vidijo nekoga, ki jim dela konkurenco in ker se ob tem počutijo ogroženo, se te želijo znebiti. Zato tudi žaljivke, saj te želijo uničiti, da bi lahko potem bile bolj svobodne.

Zato tudi predlagam, ko boš našla drugo službo, da malo omejiš svoje izstopanje. Še vedno lahko ohraniš svojo individualnost, vendar naj bo ta individualnost bolj izražena izven delovnega časa.

To je le moje mnenje. Seveda pa je odločitev na tvoji strani.

Robi.

Zamenjaj službo!! Dobra si, da si sploh zdržala tako dolgo…

Karkoli že narediš ne se spustit na njihov nivo oz. vrniti jim ‘milo za drago’. To bi te le spremenilo v pošast kakršne so one še preden bi se tega zavedala. Še naprej ostani neomajna in ne jemlji njihovih besed za resne. Vse povrsti hudo trpijo. Ne bi bil presenečen, če so jih starši v otroštvu pretepali ali kako drugače zanemarjali.

Kadar imaš opravka z ljudmi z negativnim pristopom imaš v bistvu samo dve možnosti:
1. jih poskušaš dvigniti iz te negativnosti in jim pokazati, da ni vse tako slabo
2. v primeru, da psihološko enostavno nisi dovolj močan, pa se jim je najbolje izogniti (kar zna biti težko, če moraš s to osebo npr. živeti)

Sam nisem zdravnik, vendar če bi bil na tvojem mestu, bi šel k psihiatru pa ne zato, ker bi menil, da sem razvalina, ampak zato, da bi se prepričal, da je z mano vse ok in da bi lahko še naprej srečno živel. Pač, da bi lahko hitreje zacelil svojo samopodobo.

Jaz po vsem takem ne bi šla nazaj v službo, jaz sem imela izkušnje že v srednji šoli, da nisem bila nikoli dovolj hitra, nenatančna, potem so mi očitali, da me hodijo opazavati in mene so se hoteli rešit, nato sem delala drugje, pa me je nadrejena jebala, če da nič ne delam, počilo mi je šele takrat, ko mi je očitala malico, ki je tako pripadala vsakemu, da je prevelika in da kaj se grem. Men je pa bilo dovolj pa sem rekla, da še to mi sponašate, sramota. Itak sem videla, da če nekdo kar čez mene govori slabe stvari in jih širi, je za mene hinavec, zakaj ne upa v lice povedat, kar mu je. Mislim, da ti zelo zavidajo to ukvarjanje z modo, saj ti kar naprej dajejo opazke v zvezi s tem, poleg tega pa ti privoščijo, da ti gre narobe. Jaz vem, da zaradi drugih ne bi norela in hodila psihiatru zaradi službe, če pa že je bila policija zaradi tega tam, bi pa vse skupaj pustila in bi jih objebala. Našla bi si kaj takega, kar bi me veselilo, ne pa da bi se sekirala.

it, Rok1, bygi, NAJLEPŠA HVALA ZA VAŠE BESEDE IN ZA TO, DA STE SI VZELI ČAS IN PREBRALI DO KONCA.

No, naj povem, da po vseh teh dogodkih še nisem bila v službi, saj sem še na bolniškem. Malce mi je že nerodno, ker hodim k zdravnici in si izmišljujem, ampak vse za to, da se izognem peklu. Še dobro, da mi je dala bolniško do božičnih praznikov. Danes (oz. včeraj)sem že klicala šefico in ji rekla, da se naslednji teden vrnem. Takoj zatem me je klicala sodelavka, s katero sem zamenjala poleti dopust in rekla, da bo ona v ponedeljek in v torek koristila ure, druga sodelavka, katera mi je zmetala toliko polen pod noge, pa je na srečo na dopustu.
Hvala bogu! To pomeni, da bom v ponedeljek in v torek v pisarni sama in ne bom živčna in raztresena. Potem pa še le dva dni in konec.

Ne razumem, kaj se dogaja v glavah teh ljudi, da se tako obnašajo… Nikoli jim nisem nič storila… Ne samo sodelavki in šefica, tudi drugi, ki so se recimo vmešavali v tiste moje videe, kateri so moja osebna stvar. Ne razumem, zakaj je tisti tip (kateri je kasneje, ko sem ga vprašala zakaj je to storil, rekel, da ima itak veliko oboževalcev) poslal videe mojima sodelavkama. S tem je samo še podpihnil sovraštvo. Ti ljudje so tako hinavski, da ne moreš verjeti… Tam sem tipu v gostilni puščala drobiž, tudi do 50 centov, oprezal je za mano, sestra je enkrat slišala, ko mu je en kolega rekel, da tam sedi tista, ki ti je všeč itd. Potem pa tole! Pa tudi vsi tisti kolegi od te moje sodelavke, kateri se znajo ful prilizovati, po drugi strani pa so zagotovo udrihali po meni in pisali žaljive komentarje.
Zdi se mi, da moraš res imeti trdo kožo, da ti takšne stvari ne pridejo do živega. Zdi se mi, da če si do nekoga prijazen, ti bo ta ista oseba vrnila slabo.

Zdaj je že mimo. Sem pa tudi sam imel sodelavko ki je bila precej atraktivnega videza, blond in pač malo bolj-kako naj rečem “posvetno” usmerjena, pač so ji dosti pomenili videz, avtomobili, moda itd. in so se vsi norca delali iz nje, pa ni bila hudobna ali ne vem kako opravljiva, skratka ni bila napačna, je pa izstopala in je že tako, da se v ljudeh prebudi potreba potolči tako osebo, da si navidezno ohranijo nek prav tako navidezen predvsem pa začasen “položaj”. Meni je bilo hudo, ker sem videl, da je vse skupaj opazila, ampak je bila ql, ni si dala do živega in je bila pač to kar je čutila.
Drži se in bodi takšna kot čutiš, da je prav, veliko sreče!
W.

woland se ti zdi da je ta tvoja sodelavka bila takega videza?
http://www.youtube.com/user/rediutzt#p/u/3/NEGDdUingGA
http://www.youtube.com/user/rediutzt#p/u/5/CmuicKCw97E
in je hodila v maturantskih oblekah v službo?

Mislim da je v tem primeru situacija “malce” drugačna.

Kljub temu da so posnetki res neverjetno smešni, tako žaljivih komentarjev vseeno ne podpiram.
Ampak punca ti toplo priporočam da se ne obračaš na policijo ali sodišče ali KAMORKOLI ker boš tarča posmeha!
Vzemi to kot dobronameren nasvet.

Jaz ne poznam niti tebe niti tvojih sodelavk ampak če v takih oblekah hodiš v službo ti moram žal priznati, da se mi njihovo zgražanje zdi povsem razumljivo. To je še za v opero ali na poroko preveč svečano.

Predstavljaj si da pride tvoja šefica en dan v službo v beli šuškasto-svileni trinerki, zraven ima obute salonarje na visoko peto in na glavi kavbojski klobuk.
No tako kot se tebi to zdaj zdi smešno tako se mogoče zdi tvojim sodelavkam nerazumljivo ko prideš v maturantski obleki v službo.